Jana
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 1 min.

Pazite, kaj sadite: Tujerodne rastline izpodrivajo domače vrste


RENATA UCMAN
27. 3. 2025, 07.00
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

Biologinja Zorica Zrim svetuje previdnost pri sajenju tujerodnih invazivnih rastlin na domačem vrtu. Zakaj se je temu bolje izogniti?

invazivne Zorica Zrim.jpg
Osebni arhiv
Biologinja Zorica Zrim iz Arboretuma Volčji Potok

Vrtnarska sezona je že odprta, seveda nas mika, da bi posadili tudi manj znane, a zanimive rastline. Bodimo previdni, pravi biologinja Zorica Zrim, in pojasnjuje, zakaj se je na domačem vrtu bolje izogniti sajenju tujerodnih invazivnih rastlin. Torej takih, ki izvirajo iz drugih delov sveta in so pri nas že pobegnile v naravno okolje, tam pa že izpodrivajo domače rastlinske vrste. Izjemno hitro se širijo in težko jih je izkoreniniti.


»Tujerodne invazivne rastline so problematične, ker v novem okolju pogosto nimajo naravnih sovražnikov, žuželk, bolezni ali rastlinojedcev, ki bi omejevali njihovo rast in razmnoževanje. V naravi lahko tvorijo goste sestoje in izpodrivajo domače rastlinske vrste ali celo ogrozijo njihov obstoj. Spreminjajo ekosistem, tako da spreminjajo lastnosti tal in vsebnost hranil, kar lahko prepreči rast domačih vrst. Lahko se širijo kot trdovratni pleveli ter s tem povzročajo veliko gospodarsko škodo v kmetijstvu in gozdarstvu. Nekatere izmed njih so strupene, druge imajo izredno alergen pelod, ki povzroča seneni nahod ali druge dihalne težave,« pojasnjuje sogovornica, zaposlena v Arboretumu Volčji Potok, ki je eden od partnerjev v mednarodnem naravovarstvenem projektu LIFE OrnamentalIAS. V okviru tega proučujejo, kako nevarne so za našo naravo tujerodne invazivne rastline, med njimi so tudi okrasne.  

invazivne dresnik Reynoutria-3.jpg
Osebni arhiv
Med najbolj problematičnimi tujerodnimi invazivnimi rastlinami je dresnik.

»Pri trgovcih v Sloveniji so na voljo rastline, ki uradno sicer ne spadajo med invazivne, vendar je stroka že zaznala njihovo prisotnost in širjenje v naravnem okolju. Sezname lahko najdete na vrsti spletih strani. Primeri takih rastlinskih vrst, ki so z vrtov pobegnile v naravo in se tam same širijo, so ameriški javor negundovec, Thunbergov češmin, Davidova budleja ali metuljnik, robinija, deljenolistna rudbekija, japonska medvejka in virginijska nebina.«

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 12, 25. marec 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

01_Jana_12.jpg
revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Prijazno vabljeni k branju!

© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.