Shutterstock

 Pogosto ne vemo, čemu bi ta občutek pripisali. V nevroznanosti pa bi vam hitro razložili, da je to povezano z govorico telesa. Te večina ljudi ne nadzira, a močno vpliva na vtis, ki ga pustimo. In celo na to, ali nam bo uspelo sogovornika prepričati, da nam prisluhne in nas upošteva.

Nagib na levo omehča sogovornika

Leva je naša emotivna stran. Med pogovorom nagnimo glavo na levo, saj s tem dajemo znak, da smo čustveno zelo vpleteni v pogovor oziroma povezani s sogovornikom ter čutimo z njim. Posledica: naš sogovornik se počuti v pogovoru z nami udobno, čuti podporo, zato se bolj odpre. Če pa glavo nagnemo na desno, ki je analitična stran, se sogovornik počuti, kot da ga opazujemo, preiskujemo ali celo ocenjujemo.

Zrcaljenje dosega zaupanje

Če so si ljudje simpatični, nezavedno privzamejo podobno telesno držo. To nagnjenje k zrcaljenju lahko obrnemo v svoj prid. Kadar se sogovornik nagne naprej, storimo to tudi mi. S tem pokažemo, da smo na enaki valovni dolžini, sogovornik pa postane pripravljen pomagati, je kooperativen in celo ustrežljiv. Za zrcaljenjem tiči naša potreba po povezovanju in pripadanju. Ljudje instinktivno iščemo somišljenike in sebi podobne, saj je to prednikom omogočalo socializacijo ter preživetje.

Čarobna moč karizme

Dvignimo glavo, izbočimo prsi, vzravnajmo hrbet – takšna drža izžareva suverenost in tudi samozaupanje, ljudi okoli nas pa pritegne in so nam bolj pripravljeni ustreči, in to celo z veseljem.

Očesni stik za prepričljivost

Kadar želimo koga pridobiti na svojo stran, mu polovico časa med pogovorom glejmo v oči. »Pravi odmerek« je ključnega pomena. Če je ta čas krajši, je manj verjetno, da se bo sogovornik na koncu z nami strinjal. Če pa je očesni stik daljši, vzbudi nelagodje. Razlog za našo posebno dovzetnost in občutljivost za zrenje v oči je povezan s tem, da preko očesna stika nastaja neposredna povezava z možganskim centrom za čutenje. V pogovoru si izmenjamo več kot 55 odstotkov informacij prav z očesnim stikom.

Odprta drža

Za prepričevanje drugih je nadvse pomembno, da smo tudi sami prepričani o stvari in da točno vemo, kaj želimo doseči in kakšen je naš cilj. Sogovornik lahko že v prvih sekundah začuti našo odločnost, kar je tudi podlaga za to, ali nam bo zares zaupal. Centri za čustva v možganih v trenutku analizirajo izraz na obrazu sogovornika, njegov glas in telesno držo. Pozitiven vtis naredi predvsem oseba, ki izžareva samozavest. Zato v pogovoru uporabljajmo telesne in obrazne geste, s katerimi bomo v drugih sprožali pozitiven odziv: večkrat se rahlo nagnimo k sogovorniku, nekajkrat razprimo roke, namesto da jih imamo ves čas sklenjene ali pasivne, sem in tja se nekoliko premaknimo in ne stojmo ves čas kot vkopani na istem mestu.

Trden stisk roke, trdna pozicija

Za večjo prepričljivost so zelo pomembne majhne geste – začne se že pri simpatičnem, samozavestnem rokovanju ob srečanju s sogovornikom. Dlan naj se med stiskom roke v celoti dotika dlani drugega, saj to izžareva samozavest in s tem okrepi naš položaj v nadaljevanju pogovora. Če je naša roka ob rokovanju vsa mlahava, to kaže,  da si želimo distanco. Želeni cilj je lahko v veliki meri dosežen ali izgubljen že takoj na začetku – ob stisku rok. Če boste roko ponudili tako, da bo vaša nad sogovornikovo (vaša dlan bo obrnjena navzdol, sogovornikova pa navzgor), s tem sogovorniku sporočate svojo vzvišenost in težnjo, da si ga želite podrediti. To zagotovo ne bo dober začetek za pogovor. Če roko ponudite tako, da je pri rokovanju vaša dlan obrnjena navzgor, pa s tem sogovorniku sporočate občutek podrejenosti, kar prav tako ni dobro. Roki rokovalcev morata biti vedno v enakovrednem položaju, ena ob drugi.

Vzravnana drža za spoštovanje

Ženske rade zavzamejo držo, pri kateri težišče prenesejo na eno nogo, drugo pa sproščeno razbremenijo teže – tak položaj je namreč najudobnejši. Žal pa ni vzravnan in ne zbuja spoštovanja, prej daje znak, da smo nesamozavestni. Samozavestneje delujemo, če stojimo trdno na obeh nogah, stopala so razmaknjena v širini ramen, roke pokrčene in dlani v višini osrednjega dela telesa.

Pravi sedež pri mizi

Ni vseeno, kam za mizo sedemo. Če sedimo ob sogovorniku tako, da nas od njega ločuje kot, imamo z njim večjo bližino, kot če sedimo vzporedno ali ga zremo čez mizo. Bližina pomeni tudi zaupanje. Človeka, ki sedita vsak na svoji strani mize, se počutita, kot da imata med seboj bariero, to pa ni dobra podlaga za konstruktiven pogovor.

Je veselje iskreno?

Nekomu smo sporočili novico, iskrenost veselja, ki ga izraža ob tem, pa lahko prepoznamo po njegovih stopalih. Predvsem poleti, saj so odločilen znak predvsem prsti. Če se zvijejo ali obrnejo navzgor, je navdušenje pristno. Ti drobni premiki so namreč neposredno povezani z možganskimi centri za čustva, nožni prsti pa prav zaradi tega veljajo za najbolj iskreno delujoč telesni del. Proti stopalom sogovornika lahko pokukate tudi, kadar vas zanima, ali ta uživa v pogovoru z vami. Kadar so prsti vsaj enega stopala obrnjeni proti vam, je to izraz naklonjenosti in zanimanja. Kadar pa so prsti stopal obrnjeni v drugo smer, stran od vas, je to znak, da bi rad sogovornik čim prej nadaljeval s svojimi drugimi načrti in zapustil pogovor. Ne nujno, ker ne uživa v njem, morda se mu samo mudi k drugim obveznostim.

Objavljeno v reviji Jana,  št. 18, 6. maj 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.