Črtne kode povsod: Plačujete tudi vi za svoje?
Črtna koda. Vsak dan se tako ali drugače srečujemo z njimi, če ne prej pa v trgovini, a le malokdo se zaveda, kaj vse se skriva za tem pomembnim delom sodobne logistike.
Junija 1974 je bila prvič uporabljena črtna koda v samopostrežni trgovini, ki je bila natisnjena na embalaži sadnih žvečilk znamke Wrigley. Več kot 50 let po tem dogodku v Ohiu v ZDA sodi črtna koda med petdeset najpomembnejših stvari, ki so oblikovale in zaznamovale moderno gospodarstvo.
Sicer pa se je prva ideja o črtnih kodah porodila že veliko prej, leta 1949 so prvi o njej začeli razmišljati Joseph Woodland, Bernard Silver in George Laurer, pri čemer sta Woodland in Silver tega leta tudi vložila patent za prvi koncept črtne kode, ki pa je bil odobren šele leta 1952.
Kaj so črtne kode
»Črtna koda je grafični simbol, ki ga lahko strojno beremo s skenerjem ali optičnim bralnikom. Črtna koda na tak način kodira informacijo. V praksi je najbolj prepoznavna EAN črtna koda, ki najpogosteje nosi identifikacijsko številko izdelka GTIN (Global Trade Item Number). Predvsem omogočajo avtomatsko identifikacijo, pospešujejo procese v preskrbovalni verigi, na primer pri blagajni, v logistiki ali skladiščenju in prispevajo k zmanjšanju napak pri ročnem vnašanju,« vedo povedati pri podjetju GS1, ki skrbi za identifikacijo in elektronsko izmenjavo podatkov.
Črtne kode so tako postale del našega vsakdana skoraj povsod, od maloprodaje do zdravstva, bančništva, energetike, logistike, gradbeništva in e-trgovine. Kot so povedali na GS1, po svetu vsak dan odčitajo več kot 10 milijard kod ali z drugimi besedami, vsako sekundo dneva na vseh celinah.
Uporablja jih več kot dva milijona podjetij po vsem svetu, z njimi pa je označenih več kot milijarda različnih izdelkov, ki so vsi kategorizirani po enotnih standardih in s tem skrbijo za sledljivost v preskrbovalnih verigah.
Brez njih pa ne gre le v trgovinah ali skladiščih, pred desetletji so se razširile tudi na področje zdravstva kjer skrbijo za sledljivost in identifikacijo medicinskih izdelkov. V bolnišnicah ali operacijskih sobah pa je sledljivost in uporaba pravih zdravil, ki morajo biti tudi natančno prešteta, več kot nujno.
Možnih je veliko kombinacij
Struktura številk oziroma črtne kode je natančno določena. Obstajajo štiri osnovne vrste GTIN številk, ki se razlikujejo se po dolžini in uporabi. Vsaka številka je sestavljena iz treh glavnih delov: predpone (ki označuje podjetje ali državo), identifikacije izdelka in kontrolne številke, ki preverja pravilnost vnosa. Teoretično število možnih kombinacij je tako odvisno od števila mest in strukture pridobljenega intervala.
Če vzamemo za primer, da imamo 13-mestno GTIN (12 mest in kontrolno številko) in če upoštevamo vse kombinacije, bi to pomenilo 1000 milijard oziroma bilijon ali 10¹² možnosti, a kot pravijo na GS1, je realno številka vseeno nekaj nižja.
»S tem sistem zagotavlja, da je vsaka številka po svetu enkratna, in da se noben izdelek ne podvaja z drugim, ne glede na to, kje je izdelan ali prodan,« dodajajo na GS1.
Postopek ni zapleten
Postopek pridobitve črtne kode ni tako zapleten. Najprej se mora podjetje včlaniti v GS1 Slovenija, podjetju pa nato GS1 dodeli interval številk, ki jih lahko uporablja za označevanje svojih izdelkov. Nato za vsak izdelek (ali različico izdelka, razlike so v barvi ali velikosti) dodelijo edinstveno številko GTIN. Če izdelek ustreza kriterijem, se lahko uporabi skrajšana številka GTIN-8.
Članstvo in interval številk običajno prinaša letno naročnino. V GS1 Sloveniji obstaja cenik, vezan na različne razrede letnega prometa organizacije in želeni obseg intervala številk GS1.
Črtno kodo nato pripravijo ko številke izdelka pretvorijo v črtne kode s pomočjo ustreznega orodja. Natis kode na embalažo ali etiketo je tudi natančno določen, ustrezati mora velikosti in razmerju črt, kakovosti tiska in pravilno umestitev na embalažo.
Vedno več bo 2D kod
Poleg črtnih kod pa se vedno bolj uveljavljajo tudi 2D črtne kode, ena od teh je na primer tudi QR koda.
Te so, kot pravijo na GS1, informacijsko bogatejše in vsebujejo v primerjavi z enodimenzionalnimi večje količine podatkov, tako na primer lahko zajamejo tudi poreklo živila ali izdelka, alergene, ali je njihov izvor organski, kako in na kašen način recikliramo njihovo embalažo in kakšen je okoljski odtis kupljenega izdelka.
Dvodimenzionalne kode so v primerjavi s črtnimi, kjer gre za niz različno debelih črtic, sestavljene iz simbolov in horizontalnih ter vertikalnih grafičnih elementov.
QR ni konkurenca črtni kodi
Vseeno pravijo, da QR kode in druge 2D kode niso neposredna konkurenca klasičnim črtnim kodam, temveč njihova nadgradnja. V prehodnem obdobju bodo podjetja uporabljala obe vrsti kod saj bodo trgovinske sisteme postopno nadgrajevali za branje obeh.
2D koda pa odpira vrata pametni embalaži, ko bo lahko kupec s skeniranjem kode dostopal do informacij o sestavinah, trajnosti, receptih ali odgovorni uporabi izdelka.
Med slabosti 2D kod pa naštevajo, da bodo z njimi natančne zahteve pri embalaži (zahtevajo večji kontrast, velikost kode in njeno umestitev na izdelke) predvsem pa prilagoditev strojne opreme za njihovo branje.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se