Profimedia

Koliko prepričanj ste spremenili v relativno kratkem času? Ste še pred letom ali dvema verjeli nekaj, danes pa mislite prav nasprotno? Naivno je misliti, da imamo neokrnjeno svobodo razmišljanja in odločanja. Vsi, ki imajo interese in svojo agendo, poskušajo vplivati na nas. Ponekod imajo temu namenjene celotne organizacije, digitalne vojaške oddelke.

Nedavno  je Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (SOVA) v svojem poročilu za lansko leto izpostavila opazen porast prorusko usmerjenih kibernetskih napadov na Slovenijo. Pravijo, da so se varnostne razmere v naši državi v zadnjih desetletjih bistveno poslabšale. Govorijo predvsem o haktivističnih aktivnostih proti Sloveniji (haktivisti so hekerji, ki si tarče izberejo s političnimi motivi, op. u.),  kraji občutljivih podatkov in motenju informacijskih sistemov. Lani so povračilne ukrepe zaradi podpore Ukrajini tudi javno napovedali na družbenih omrežjih.

Tovarna trolov

Rusija ima tako imenovano kibernetsko vojskovanje izpiljeno do perfekcije. Sposobni so vplivati tudi na izid volitev, celo tako velikih, kot so ameriške. Vplivanju na javno mnenje ter s tem notranjo in zunanjo politiko tujih držav je namenjeno tako imenovano informacijsko vojskovanje.

Profimedia

Konec avgusta 2013 se je na ruskih družbenih omrežjih pojavil oglas:

»Iščemo internetne operaterje!

Delo v prelepem uradu v Olginu!!!

Plača 25960 na mesec (780 USD v letu 2013).

Naloga: objavljanje komentarjev na profilnih straneh na internetu, pisanje tematskih objav, blogov, družbenih omrežij. Poročanje prek posnetkov zaslona.

PLAČILA VSAK TEDEN IN BREZPLAČNI OBROKI!!!

Uradna zaposlitev ali po pogodbi (po želji).

Možnost izobraževanja.«

Rojena je bila Agencija za internetne raziskave (IRA), Rusi  so jo ljubkovalno poimenovali »tovarna trolov«.

Vrste in vrste zaposlenih, sklonjenih nad tipkovnicami v kleti vile v Olginu, so imele eno samo nalogo – obrniti svetovno javno mnenje po ruskih načrtih. Dnevna norma? Sto komentarjev.

Pisarne so se selile in množile, število zaposlenih trolov naraslo na več kot tisoč, naloga pa je ostajala ista. Lani so v javnost pricurljali dokumenti, ki razkrivajo, da so v obsežnih dezinformacijskih kampanjah v štirih mesecih ustvarili skoraj 40.000 memov, fotografij, komentarjev itn., naperjenih proti vladam Francije, Poljske, Nemčije in Ukrajine.

Eden od zaposlenih je v intervjuju za The Washington Post opisal svoje delo: »Takoj sem se počutil kot lik v knjigi 1984 Georgea Orwella — kraj, kjer moraš pisati, da je belo črno in črno belo. Prvi občutek, ko si tam pristal, je bil, da si v tovarni, ki je laganje, govorjenje neresnic, spremenila v industrijsko proizvodno linijo.«

Shutterstock

Troli, kot imenujejo take »komentatorje«, delajo v izmenah, ukvarjajo se s temami, ki jim jih sproti dodeljujejo. Med zaposlenimi so tudi umetniki, ki rišejo politične karikature, odkrivajo raziskovalni novinarji. Delo opravljajo 12 ur vsak drugi dan. Kvota blogerja je deset objav na izmeno, vsaka objava mora imeti vsaj 750 znakov. Kvota komentatorja je 126 komentarjev in dva prispevka na profil. Vsak bloger je odgovoren za tri profile.

Koliko glasov je Trumpu prinesla ruska propaganda? 

Na začetku so bile glavne teme kritika Alekseja Navalnega, njegovih sponzorjev in ruske opozicije na splošno, kritika zunanje politike Ukrajine in Združenih držav ter najvišjih politikov teh držav, hvaljenje Vladimirja Putina in Bašarja Al Asada. Objave pa vse prej kot nedolžne. Preiskava BBC News je identificirala tovarno trolov kot najverjetnejšega avtorja videa, v katerem igralec, ki se predstavlja kot ameriški vojak, strelja v Koran, kar je sprožilo ogorčenje muslimanskega sveta. Ekipa iz Olgina je tudi pravi avtor videa, ki je bil pripisan ukrajinskemu bataljonu Azov, v katerem maskirani vojaki grozijo Nizozemski zaradi referenduma o pridružitvi Ukrajine Evropski uniji.

Preberite tudi:

• Življenje z umetno inteligenco: ko tehnologija postane naš pomočnik in prijatelj
• Slovenec prejel tehničnega oskarja, sledila je tragedija

Daleč najbolj odmeven in tudi dokazan primer ruske dezinformacijske kampanje pa so ameriške volitve 2016, ko sta si nasproti stala Hillary Clinton in Donald Trump. Rusija si je na čelu ZDA želela slednjega. Kampanja, ki so jo ob tem zagnali, je skoraj nepredstavljiva. Ustvarili so na desetine tisočev lažnih profilov na Facebooku, Twitterju (danes X), Instagramu, Redditu in YouTubu ter na njih ameriške volivce razdvajali s temami, kot so rasizem, migracija, orožje in vera. Hillary Clinton so lažno pripisovali še več masla na glavi, kot ga res ima. Med drugim so širili lažne novice, da je povezana s pedofilsko mrežo v piceriji – t.i. pizzagate.

Troli so, na srečo, precej lahko prepoznavni. Pogosto objavljajo izjemno čustvene vsebine, ne odgovarjajo na dejstva in argumente, ampak provocirajo, nimajo osebnih podatkov ali uporabljajo ukradene fotografije in vsi ponavljajo iste fraze ali preslikane komentarje.

Ustvarili so celotne lažne organizacije, kot sta »Blacktivist« in »Heart of Texas«, te so ustvarjale vtis, da so domače, ameriške. Celo organizirali so resnične proteste ter zanje najeli igralce in protestnike. Na njih so drugo proti drugi postavili dve skupini z različnimi mnenji, da bi spodbudili konflikt in razdor.

Teme protestov so bile med drugim: »Hillary Clinton je ubila štiri Američane v Bengaziju!«, »Muslimani zahtevajo šeriatsko pravo v Texasu!« in »Black Lives Matter želi uničiti družino!« Poznejša preiskava posebnega tožilca Roberta Muellerja je potrdila, da je šlo za sistematično in usklajeno rusko operacijo vplivanja, ameriško pravosodno ministrstvo pa je vložilo obtožnice proti 13 Rusom in trem organizacijam, vključno z IRA. Facebook je priznal, da so s svojimi lažnimi objavami dosegli vsaj 126 milijonov uporabnikov, Twitter pa je izbrisal 50.000 lažnih računov.

Slovenski komentarji polni trolov

Ruska informacijska vojna tudi danes divja naprej. Njeni glavni tarči sta trenutno, jasno, Ukrajina in Zelenski. V tem času so svojo tovarno trolov dodobra postavili tudi Kitajci. Javnost jo je poimenovala »vojska 50 centov«, ker toliko dobijo na objavo, skrbijo pa za hvalo vladajoče Komunistične partije in diskreditacijo kakršne koli kritike oblasti. V Sloveniji se še naprej širi proruska propaganda, tako na spletu kot na javnih shodih. Posebej skupina s Facebooka, »Slovenija proti rusofobiji«, ki jo aktivno širi, ima zanimivo podoben pristop kot razvpita tovarna trolov.

Shutterstock

Ali pa, denimo, profil Aleksander Suhadolnik iz Izole, znan po tem, da je delil več deset objav s prorusko vsebino. Enkrat je v malo več kot eni uri prispeval kar 24 objav, kar pomeni novo objavo vsaki dve minuti in šest sekund. Velika strast do tematike, ni kaj.

Proruske teme pa še zdaleč niso edine, kjer že na prvi pogled lahko prepoznaš trola. Teh so polni komentarji na spletnih straneh vseh naših medijev. To so tisti, za katere se vprašaš, ali so sploh v službi ali cel dan sedijo za računalnikom in komentirajo vsako stvar s političnim predznakom, vedno enakim, z vedno enakimi poudarki. Pa čeprav gre za članek o sajenju marjetic ali posnetek ljubkega kužka. In ja, so v službi. V neki naši kleti.

Kaj je trolanje?

Trolanje je izraz za načrtno objavljanje provokativnih, lažnih ali žaljivih vsebin na spletu, da bi v javnosti sprožil močna čustva, konflikte in zmedo. S trolanjem manipulirajo razprave o pomembnih in kočljivih temah, kot so cepiva, vojne, migracije ipd. Troli zavestno širijo polresnice in laži, da bi dosegli svoj cilj. Ob tem se aktivno trudijo obrniti ljudi drugega proti drugemu in ustvarjati nepremostljive razlike med njimi, kot je levi politični pol proti desnemu, zagovorniki cepljenja proti nasprotnikom in podobno.

Priljubljeno orodje trolanja je tudi diskreditacija posameznikov – politikov, aktivistov, novinarjev itn.

Troli na vse načine ustvarjajo nezaupanje v institucije, širijo sovražni govor, hujskanje, rasizem, nacionalizem in seksizem ter lažne novice z namenom, da bi razdelili in lažje po svojih interesih vodili ljudi. Z lažnimi profili na družbenih omrežjih, kot so Facebook, X, Instagram ipd., ustvarjajo lažen občutek, da velika skupina ljudi misli to in to o tej in tej temi. Njihov namen je vplivati na volitve, proteste in medijsko pokritost.