Shutterstock

Če smo pogosto žalostni brez pravega razloga, nas je pretirano strah za najbližje, predvsem za otroke, smo nenehno jezni, pa ne vemo, od kod to izhaja, ne čutimo ljubezni, ker se tega nismo naučili, in smo poskusili že vse mogoče, da bi se razbremenili, a ni šlo, je to mogoče povezano z našim družinskim spominom in energijo prednikov.

V prejšnji številki Jane nam je kardiologinja in psihoterapevtka Tatjana Zorko opisala, kako je svoj odnos z mamo razrešila s pomočjo metode postavitve družine, kako se to zgodi, pa nam je na kratko razložila certificirana moderatorka in trenerka postavitve družine po metodi Berta Hellingerja Nataša Čebulj. Kako to pravzaprav deluje in kako je mogoče, da se na družinski postavitvi vse nenadoma čudežno pojasni?

Samostojno ali v skupini

Družino lahko »postavljate« individualno z moderatorjem ali na skupinski delavnici, kjer je najbolj nenavadno to, da udeleženci delavnice, ki »igrajo« vašega bližnjega ali prednika, prevzamejo njegovo energijo in izražajo njegova čustva ter tako pokažejo skrito ali pozabljeno. Tako dobimo globlje uvide in razumevanje družinskih skrivnosti, ki vodijo k rešitvi problemov in izboljšanju odnosov. To je težko razložiti, treba je doživeti, pravi moderatorka družinskih postavitev Nataša Čebulj.

Ko se je leta 2002 prvič srečala z metodo Berta Hellingerja, se je ravno ločevala. Takrat je že bila trener nevrolingvističnega programiranja (NLP) ter se je udeleževala geštalt terapije in transakcijske analize (obliki psihoterapije).

Revija Jana

Izkušnja, ki odpre oči in srce

»Grozno mi je bilo, ker sem si vedno govorila, da jaz se pa ne bom ločila kot moji starši, pa se mi je zgodilo ravno to.« Šla je na predstavitveno delavnico postavitve družine in bila presenečena. »Postavili so me za predstavnico neke tete klientke, ki je postavljala družino. Ta teta je bila v družinskem sistemu zaničevana, ker je imela tri otroke, vsakega z drugim moškim, in tudi klientka se je že tretjič ločevala.

Jaz, ki sem prišla vsa urejena, v kostimčku, naravnost iz službe v gospodarstvu, kjer sem bila takrat zaposlena, sem začela jokati, od bolečine sem padla po tleh, nisem vedela, kaj se mi dogaja. Če tega ne bi doživela, bi mislila, da igrajo.

Ker nisem bila na noben način povezana s to klientko, me je še posebej pretreslo to, da lahko doživljaš čustva in energijo drugega človeka. To se mi je v tistem času, ko so bile za mnoge alternativne metode nekaj čudnega in jih je bilo tega strah, zdelo neverjetno. Še za NLP so rekli, da so to manipulativne tehnike.«

Še posebej me je pretreslo to, da lahko na postavitvi družine doživljaš čustva in energijo drugega človeka.

Vzorci v družini

Kar je doživela, jo je tako prevzelo, da se je čez 14 dni ponovno udeležila delavnice. Na tej postavitvi je odkrila vzorec svojega družinskega sistema, da moški zapuščajo ženske. »Mamin oče je bil mobiliziran kot nemški vojak in kasneje so ga ubili partizani. Babica je pri šestindvajsetih letih ostala sama, deportirana s tremi otroki in četrtim na poti. Takrat sem dobila uvid, da je bila tudi ona zapuščena, torej da sta se z dedkom na neki način ločila, in njena ločitev je bila dosti bolj tragična za vse družinske člane kot ločitev mojih staršev in moja. Videla sem, kje se je ta vzorec začel in da gre iz roda v rod. Ostanejo pa močne ženske, ki morajo preživeti družino.

Potem sem leta 2005 osebno spoznala ustanovitelja metode Berta Hellingerja in bila nad njegovim delom tako prevzeta, da sem se odločila hoditi na njegove delavnice, dokler bo živ. Leta 2009 sem dobila certifikat za moderatorko postavitev družine Hellinger Science. Po šolanju nas je Hellinger spodbudil, naj začnemo delati in deliti to znanje med ljudi, tako sem začela. Najprej sem vodila delavnice v svojem prostem času in med dopustom, od leta 2012 pa se ukvarjam samo še s tem.«

Alenka Slavinec

Za tiste, ki so poskusili že vse

Postavitev družine je primerna za ljudi, ki so se že veliko ukvarjali s sabo, poskusili na različne načine predelati čustvene izzive, težave v odnosih, vedenjske vzorce, ki se jim ponavljajo in jim škodijo, da se ne počutijo dobro, zbolijo. Skratka, za ljudi, ki so poskusili veliko različnih metod, pa žal niso bili uspešni, pravi Čebuljeva.

»Predstavljajmo si svoje telo kot hišo, ki jo sicer lepo vzdržujemo in pospravljamo, ampak enkrat nekje spodaj v kleti poči cev. Tega ne moremo več rešiti s pospravljanjem, ampak moramo ugotoviti, kje je cev počena, lahko da je blizu ali pa moramo kopati daleč. Ko najdemo vzrok te težave in jo s spoštovanjem uredimo, naredimo red, da lahko ljubezen spet teče.«

Preberite tudi:

• Kako premagati travme: Mama me ni znala imeti rada

V nas je čustveni spomin prednikov

Ko sta nas starša spočela, je naša duša prevzela čustveni spomin naših prednikov, podedujemo dobro in slabo. To se kaže kot neka žalost, ki jo nosimo v sebi, pa nimamo ravno razloga zanjo, ker nam gre dobro, lahko je pretirana skrb za otroke brez razloga ali jeza. Na postavitvi pogledamo, kaj ali koga »predstavljajo« žalost, strah, jeza.

Pogledamo, od kod izvirajo. Lahko, da se nam je nekaj zgodilo v zgodnjem otroštvu, telo si je zapomnilo in reagira vsakič ob podobni situaciji, pri čemer razum nima kontrole. Lažje je stvari rešiti, če so se zgodile v našem življenju, kot če so se zgodile prednikom in je ta ranjeni del podedovan.

Ko sta nas starša spočela, je naša duša prevzela čustveni spomin naših prednikov, podedujemo dobro in slabo. 

»Enkrat so starši pripeljali k meni dečka, ki si ni upal na vlak, čeprav se z njim še nikoli ni peljal. Izkazalo se je, da so njegovega dedka, ki ga seveda ni nikoli poznal, ga je pa njegov oče, v času vojne deportirali z vlakom in je deček podedoval to travmo.«

Postavitev družine ni terapevtska metoda, ampak fenomenološka metoda s terapevtskim učinkom. Pride namreč do uvida in olajšanja, sprejemanja situacij za daleč nazaj. Ta metoda ni za ljudi, ki iščejo rešitev svojih težav zunaj sebe, na postavitev družine pridejo ljudje, ki so pripravljeni, da s tem, kar doživijo, sprejmejo odgovornost za svoje življenje in nekaj spremenijo, polaga na srce Čebuljeva.

Trije naravni redi

Moderator za družinske postavitve se ne ukvarja samo s klientom, ampak s celotnim klientovim družinskim sistemom. Nekdo pride zaradi težav, ki jih ima zaradi očetovega alkoholizma, pokazalo pa se bo, recimo, da mora pogledati odnos z mamo, ki ni rešen.

Moderatorji smo le vodje procesa, vsebino pa vodi družinski sistem in jo prepuščamo klientu. Če hoče recimo nekdo rešiti svoje partnerstvo, mora najprej spoštovati svoje starše, prvi korak je izboljšanje odnosa z njimi. Hellinger je s svojimi številnimi izkušnjami ugotovil, da če ljubezen ne teče, če nismo srečni, zdravi in nimamo vzpostavljenih dobrih odnosov, so kršeni trije naravni redi v duhovnem polju družinskega sistema.

Prvi naravni red

Prvi red pravi, da so vsi, ki so kadarkoli pripadali našemu družinskemu sistemu, enakovredni in imajo enako pravico, da mu pripadajo. Za našo srečo je najpomembnejše, kaj je bilo pred nami v našem sistemu in ne za nami. Najprej moramo biti mi srečni, da so lahko srečni naši otroci.

Revija Jana

Naš čustveni spomin naj bi segal nekje sedem generacij nazaj, v naš sistem pa spadajo tudi bratje in sestre staršev, starih staršev, prejšnji partnerji staršev in starih staršev, tudi vsi naši nekdanji partnerji, s katerimi smo imeli intimne odnose, nerojeni – splavljeni otroci, otroci, ki so umrli majhni, pa so včasih pozabljeni. Sem spadajo tudi vsi, ki so rešili življenje našim prednikom ali nam, tisti, ki so vzeli življenje našim prednikom ali so jim ga vzeli naši predniki.

Težko sprejmemo nekoga, ki je kaj hudega storil našim prednikom, vendar dokler ne sprejmemo, da je to del nas, našemu družinskemu sistemu ne gre dobro. Recimo, en naš dedek je bil partizan, drugi pa v nemški vojski, oba sta držala puško v roki in ubijala in morda sta oba komu rešila življenje. Dokler obeh ne sprejmemo, imajo družinski člani v sistemu težave, pogosto najmlajši.

Recimo, en naš dedek je bil partizan, drugi pa v nemški vojski, oba sta držala puško v roki in ubijala in morda sta oba komu rešila življenje. Dokler obeh ne sprejmemo, imajo družinski člani v sistemu težave, pogosto najmlajši.

Drugi naravni red

Drugi red pravi, da ima v smislu spoštovanja in odgovornosti tisti, ki pride prej, prednost pred tistimi za njimi. Starši imajo torej vedno prednost pred otroki. Prvi otrok pred drugim in tretjim. Starša, ki spočneta otroka in sta prva v novem sistemu, sta odgovorna, da otroku vse dobro nudita naprej, kar je mogoče, če njuni sistemi niso zapleteni.

Lahko se pa zgodi, da se recimo mamica dveh majhnih otrok, starih dve in tri leta, poškoduje in mora za dlje v bolnišnico. Očka ostane sam z otrokoma, zaskrbljen, prestrašen, in starejši otrok, še posebej če je deklica, prevzame skrb za mamico. Čeprav se mamica vrne in je čisto v redu, ta triletna deklica misli, da mora skrbeti zanjo. Misli, da je 'večja' v primerjavi z mamo, torej da je pred njo, in ta vzorec se ji vleče naprej v življenju.

Preberite tudi:

• Otroci alkoholikov: To je krik vseh nas
• Zakaj so prepiri včasih koristni

Tretji naravni red

Tretji red pa sledi drugemu redu in pravi, da je partnerstvo ravnovesje med dajanjem in prejemanjem. Če smo v opisanem primeru, ko je mama morala v bolnišnico, postali 'veliki' do mame, iščemo partnerja, ki nam bo dal ljubezen, ki je od mame nismo mogli sprejeti, ker smo mislili, da smo 'veliki'. Tako v življenju nenehno in veliko dajemo in hočemo potem tudi veliko imeti v zameno, kar je lahko za partnerja preveč.

Jaz pravim, da so vse ljubezenske zgodbe pravzaprav namenjene našim staršem. Samo otrok ne more živeti brez staršev. Če partner reče, da bo brez nas kar umrl, išče v nas mamo.« Zato moramo nazaj k staršem in poiskati, kje se je tok ljubezni prekinil. »Če smo bili mi ta deklica, ki je prevzela skrb za mamo, pri postavitvi poiščemo ta dogodek, gremo nazaj k mami in jo prosimo za ljubezen.

Vse ljubezenske zgodbe so pravzaprav namenjene našim staršem. Samo otrok ne more živeti brez staršev. Če partner reče, da bo brez nas kar umrl, išče v nas mamo.

Ko starše sprejmemo takšne, kot so, tudi sebe sprejmemo takšne, kot smo, in potem lahko damo ljubezen naprej svojim otrokom in partnerjem.« Če ti je v življenju težko, pomeni samo, da nisi na pravem mestu v družinski matriki, in to je takrat, ko so kršeni redi. Ko si na pravem mestu, pa se ljubezen, zdravje, uspeh in življenje sprostijo.

Energija prednikov v drugih ljudeh

Fenomenalno pri tej metodi je, da se energija naših prednikov materializira preko drugih ljudi na postavitvi, ki nič ne vedo o našem sistemu. Kako je to mogoče? »Klient pride s svojim sistemom, poljem, ki ima družinski spomin. Sam izbere predstavnike svoje družine, ki gredo tja, kamor jih vleče. Čustva dobijo energijo, ker dve tretjini našega telesa sestavlja voda in informacija potuje po vodi.

Shutterstock

Recimo, čisto preprosto, če v nekem lokalu sedemo za mizo, kjer je bila prej vesela družba, se bomo tudi mi dobro počutili. Če so se sprli, pa tudi nam ne bo preveč lepo. Moderator ustvari pogoje, da družinski sistem postavi v duhovno polje, in ko kot predstavnik stopiš v to polje, prevzameš čustva in energijo družinskega člana, v katerega si bil postavljen.«

Preprosta vaja

Ker je to zvenelo res zelo neverjetno, sva izvedli preprosto vajo. Na dva lista, oranžnega in modrega, je zapisala dva moja prednika, ne da bi mi povedala, kdo sta. Ko sem se umirila, sem pustila, da me je telo samo povleklo k enemu od njiju. Postavila sem se na oranžni list in nenadoma v prsih občutila veliko žalost. Ko se je Nataša postavila na drugo polje, pa sta me prežela olajšanje in nato velika ljubezen v srcu, da sem imela solze v očeh.

Po vaji mi je pokazala, da sem si izbrala mesto babice po očetovi strani, zraven pa je bil dedek po očetovi strani. »Videli ste, da se je pri vas takoj pokazala žalost pri babici v odnosu do dedka. Ko se je dedek postavil zraven nje, pa ste takoj začutili olajšanje in videli, da sta se imela zelo rada. V njunem življenju se je zgodil neki dogodek, da ljubezen ni stekla, mogoče je bil dedek v vojni, pa je bila sama z otroki in je mislila, da je za vse sama, ali kaj podobnega,« je razložila. Vsekakor pa bom to morala raziskati sama.

Po zaključku postavitve udeleženci skupaj naredijo ritual in se družini zahvalijo za izkušnjo. »Rečemo si: vam vaše, meni moje, da se spet vrnemo k sebi. Vendar v nas ne more ostati nič, kar ni že našega. Ni namreč naključje, da smo za določeno vlogo izbrani ravno zaradi tega, ker imamo podobno izkušnjo tudi v svojem družinskem sistemu.« Metoda postavitve družine ne išče rešitve, ampak uvid v situacijo. Ko se to zgodi in jo sprejmemo brez sodbe in strahu, pride do olajšanja, izboljšanja odnosov, ker ljubezen spet steče, zaključi naš zanimivi pogovor Nataša Čebulj.

Tega, kar ni tvoje, ne moreš rešiti

Tina Ogorevc, terapevtka, šolajoča moderatorka družinskih postavitev:»K Nataši Čebulj so me pripeljale težave, ki jih nisem znala rešiti, predvsem v partnerskih odnosih. Ko si malo starejši, začneš ugotavljati, da se ti je v življenju zgodilo vse, za kar si rekel, da se ti nikoli ne bo. Ali pa postaneš takšen kot mama, babica, pa čeprav si se trudil, da ne bi. 

Na postavitvah družine mi je bilo razkrito, da človek v sebi nosi veliko čustev, spominov, izkušenj, ki jih je prevzel od prednikov. Tega, kar ni tvoje, pa ne moreš rešiti. Metoda ponuja orodja in načine, ki ti pomagajo odložiti bremena, ki niso tvoja in so zate preveč, naučiš se postaviti na svoje in zame najpomembnejše mesto, korak za korakom začneš sprejemati to, kar je, vzameš, kar ti je dano v življenju, takšno, kot je. Ker sem se izvlekla iz težkih življenjskih zgodb in čustev ter doživela velike spremembe v energiji, me je metoda zelo pritegnila.

Revija Jana

Zame je bilo veliko odkritje, da obstaja slepa, nezavedna ljubezen, zaradi katere želimo biti enaki nekomu iz družinskega sistema, ki je imel težko usodo. In to, da nase prevzemaš družinsko karmo tudi zato, ker si nadut in sebe doživljaš, kot da so vsi čakali samo nate, da se rodiš, da boš rešil vse od vseh. 

V življenju me je prizadelo kar nekaj smrti, in to gledanje v smrt, kot to imenujemo v postavitvah družine, je stanje, v katerem ne živiš polno, ampak si povezan s tistimi, ki so odšli. Ko rešuješ pri sebi takšne zelo velike stvari, začneš gledati v življenje, naprej in se ti v življenju vse spremeni, se drugače odločaš, premakneš se v druge smeri.«

Življenje se mi je spremenilo

Tatjana: »Odkar so se rodili otroci, so se v naši družini dogajale razne stvari. Hčerka, ki je tri leta mlajša od sina, je bila pri osmih mesecih hudo bolna in v bolnišnici. Vseskozi sem se spraševala, kaj mi življenje sporoča. Vedela sem, da z zdravili samo blažimo bolečino, ne pozdravimo pa vzroka. V sebi sem vedno vedela, da je nekje neki razlog.

Do postavitev družine so me pripeljale zdravstvene težave leta 2022 – še to poskusim, sem si dejala, potem bom nehala – in nisem mogla ostati ravnodušna. Nadaljevala sem in v postavitvi na Ižu se je pokazalo, da moram rešiti odnos z mamo.

Nasploh pa so mi postavitve pokazale, da zmorem malo drugače pogledati na stvari in jih sprejeti. Lažje sprejemam situacije v življenju, sem do njih spoštljiva. Lažje delam korake naprej in vem, da ne morem spreminjati drugih, samo sebe, lahko pa s spoštovanjem pogledam na druge in njihovo usodo.«

Nataša Čebulj: Z alkoholom blažijo bolečino

»Kjer je alkohol, je v družinskem sistemu veliko bolečine, lahko je tudi veliko mrtvih. Alkohol je za nekoga zdravilo, da lahko preživi. Lahko, da so naši starši doživeli hude dogodke v vojnih časih in hude travme. Morda so bili starši naših staršev udeleženi v vojni in je veliko njihovih tovarišev umrlo ob njih ali pa so celo sami morali koga ubiti. Ko so se vrnili živi domov, so pili, da so lahko zdržali življenje in občutke krivde, da so preživeli.

Včasih pa se pošalim, da je alkohol dal več življenja, kot ga je vzel. Ko so naši predniki malo popili, so postali bolj komunikativni in so se potem imeli radi ter so nas spočeli. Veliko nas ne bi bilo danes tukaj, če našim prednikom alkohol takrat ne bi dal poguma. Do tega sem spoštljiva.

Tudi če mami umrejo majhni otroci, ki se jih je veselila in jih je imela rada, ženska zamrzne svoje srce in včasih pije, da pozabi na občutek krivde, ki ji je ostal. Zelo pogosto je do otrok, ki sledijo, zadržana, ker se jih v sebi boji imeti rada, da ne bi umrli. Če vidim koga, ki preveč pije, se zato vprašam, koga gleda njegova bolečina.«