Profimedia

Spoštljiva soočenja različnih mnenj poglabljajo zaupanje med partnerjema, podpirajo vzajemno spoznavanje in širjenje obzorij, krepijo intimnost in razbremenjujejo pritiske. Čeprav nam je nagnjenost k nestrinjanju skupna, pa se močno razlikujemo po slogih prepiranja.

Osebni napad

Raziskave kažejo, da posamezniki z nizko samozavestjo prej izkazujejo napadalnost in sovražnost do drugih kot tisti z več samozaupanja in boljšo samopodobo. Namesto argumentacije svojega stališča nasprotniku raje očitajo vse, kar vedo o njem, in mu poskušajo tako odvzeti kredibilnost. V prerekanju ali izmenjavi mnenj so osebni napadi na videz, značaj ali druge značilnosti nasprotnika najnizkotnejši in najbolj netvoren način izogibanja dejanski tematiki.

Kadar imajo ljudje težave s samozaupanjem, so sami sebi najhujši sovražnik – kritizirajo se zaradi malenkosti in si pogosto prigovarjajo z neprijaznim tonom. Tako jim tudi v sporih pride na misel veliko taktik, ki so »pod pasom« – vse so jih namreč že preizkusili na sebi.

Sprejemanje poraza ali hlinjenje brezbrižnosti

Na mnogo načinov so si tisti, ki z lahkoto sprejmejo poraz, in tisti, ki se pretvarjajo, da jim je vseeno, podobni. V nobenem od primerov se ne odprejo svojim notranjim mislim in občutkom, ne glede na to, kakšni so. Najsi gre za strah, da je njihovo stališče napačno, ali za pomanjkanje moči za boj – taki posamezniki verjamejo, da je njihove misli težko razumeti.

To je pogost simptom depresije, saj tisti, ki so depresivni, iščejo ljubezen in naklonjenost, ne pa sporov – zanje preprosto nimajo čustvene energije. Kadar koli kaže, da se njihova mnenja ne ujemajo s tistimi nasproti njih, se predajo, ker si želijo, da bi se počutili bolj ljubljene in sprejete.

Tiha maša

Morda ste tip človeka, ki uveljavi karto »tihe maše« vsakič, ko se začne približevati prepir ali se debata preveč razgreje. Če pogosto slišite »Zakaj ne govoriš z mano?«, se morda že sprašujete, kaj to pove o vašem duševnem stanju. Čeprav ste bili v preteklosti zaradi tega verjetno deležni že precej očitkov, je včasih celo pametno utihniti, kadar se približuje prepir.

Še posebno kadar je vaš nasprotnik čustveno razrvan ali izrazito glasen, je tišina lahko blagodejna in koristna. Če je to vaš naravni odziv, lahko govori o duševnem zdravju, ker razumete, da rešitev pride, ko ostanemo mirni. 

Profimedia

Odprtost in iskrenost

Verjetno spada slog prepiranja z odprtostjo in iskrenostjo med najbolj zdrave sloge, ki izkazuje zdravo duševnost, vključuje odprtost in iskrenost. Zagotavlja priložnost, da vsi udeleženi pridejo do besede in izrazijo svoja mnenja. Če nam ta slog ni ravno prirojen, ga z vajo in voljo vseeno lahko usvojimo.

Gre za daleč najučinkovitejši način reševanja sporov ali spoprijemanja z nestrinjanjem. Posamezniki, ki izbirajo ta slog, so dovolj samozavestni, da jih mnenje drugih ne ogroža, zato so mu pripravljeni prisluhniti. To ne pomeni, da se mu bodo prilagodili ali se mu uklonili, temveč bodo spoštljivo upoštevali dejstvo, da smo si tudi v pogledih na iste stvari lahko različni.

Kako ustaviti prepir?

Prevzemite odgovornost

Najlaže je s prstom pokazati na drugega in se spomniti vseh načinov, na katere vas je razočaral, prizadel in razjezil. Vendar bodite iskreni s seboj – vam to kakor koli pomaga omiliti konkreten spor v vajinem odnosu? Znižajte svoje obrambne zidove in se spoprimite z resnico. Ne bojte se priznati lastnih napak in zmot.

Namig: Ne bodite preponosni, da bi se opravičili. Še posebno če ste partnerja prizadeli, mu dajte jasno vedeti, da vam je žal za dejanja, ki ste jih storili, in da želite stvari popraviti.

Povežite se z dotikom

Včasih že med prepirom veste, da nadaljevanje pogovora ne vodi k rešitvi. Namesto da se zaganjate v zid, se ustavite in besede zamenjajte z dotikom – najsi gre za objem, stisk roke ali nekaj, kar je lastno samo vama. Za trenutek dajte na stran jezo, frustracijo in bolečino ter se osredotočite na povezanost. Ne pozabite, da je odnos večdimenzionalen; če se v nekem trenutku partnerju ne čutite čustveno blizu, to še ne pomeni, da se mu ne morete fizično približati.

Profimedia

Pozabite na besedo »ampak«

Tudi kadar stavek začnemo razumevajoče, ga besedica »ampak« hitro spremeni v očitek. Pravzaprav je to spreten poskus vzbujanja slabe vesti pri drugem, saj mu s tem pripovedujemo o tem, kako nas je razočaral.

Namig: Bodite empatični do partnerja, namesto da ga obsojate. To lahko omili spore, še preden se razplamtijo. Bodite pozorni do partnerjevih potreb in glasno izrazite svoje sočutje in skrb zanj.

Prekinite krog obsojanja in krivde

Morda se počutite krive za kaj, kar ste ali česar niste storili, in hitro najdete vzrok pri partnerju (npr: »Ker si mi včeraj pozno v noč pripovedoval o svojem dnevu, sem danes zaspala in zamudila sestanek.«). Lahko mu očitate neprijaznost, nepozornost in brezbrižnost.

Krivda in obsojanje sobivata v krogu in ves čas lahko tekate v njem, ne da bi se zares kam premaknili. Namesto da dovolite, da vas ti občutki lovijo, se ustavite in razmislite, kdaj se počutite krive in kdaj pripravljate napad obsojanja. Če v resnici veste, da je krivda vaša, verjetno le poskušate preložiti neprijetne občutke na nekoga drugega.

Namig: Kadar v sebi zaznate naraščanje krivde in obsojanja, bodite pozorni na svoje občutke. Zapomnite si, da se vam nanje ni treba odzvati, le zaznajte jih. Nato pomislite na načine, kako za te občutke ne bi krivili svojega partnerja. S takim pristopom bo prepir popolnoma spremenil smer.

Ne pozabite na humor

Tudi v najbolj napetih situacijah je humor dobrodošlo orodje, ki razbije led. Morda se niti ne zavedate, kako hitro spor nastane ali kako intenzivno občutite jezo, krivdo ali frustracijo. Malo komičnega oddiha je zdravo in lahko pomaga pri tem, da se ovire, ki nas razdvajajo, znižajo.

Namig: Svojo frustracijo lahko izrazite tudi z malo komedije. V parterja lahko vržete namišljeni objekt in ga pospremite z zvočnimi učinki ali zaplešete jezni ples, kadar vam je še posebej težko.

Profimedia

Bolje poslušajte

Odprite se za besede svojega partnerja. Poslušajte, kaj vam pripoveduje, in sprašujte, dokler vam ni povsem jasno, kaj vam želi sporočiti. Namesto da čakate na partnerjevo naslednjo napačno besedo, si za cilj zadajte, da ga boste poskušali razumeti ne glede na to, ali se strinjate z njim. Poslušanje ne pomeni le, da smo tiho, dokler ne pridemo na vrsto, ampak smo dejavno navzoči, tudi ko govori drugi.

Namig: Prepiri se pogosto začnejo zaradi nejasnih informacij. Bolj ko boste poslušali in razumeli partnerja, manj možnosti za spore boste ustvarjali. Ne bodite radovedni le glede dejstev, vprašajte tudi o občutkih in čustvih.

Zakrpajte odnos po sporu

Nekateri prepiri tako zamajejo temelje odnosa, da lahko po njih okrevamo tudi več dni ali tednov. Kaj lahko storite, da po sporu spet okrepite zvezo?

Osredotočite se nase

Prenehajte vlagati energijo v partnerja, ki ga tako ali tako ne morete spremeniti, pač pa se usmerite nase. Kaj lahko sami naredite, da izboljšate vzdušje v razmerju? Pozabite na frazo »Zaradi tebe se počutim ...«. Namesto da se znašate nad partnerjem, razmislite o svojih potrebah in jih izrazite kot nekaj, kar želite zadovoljiti zaradi sebe, ne kot nekaj, kar zahtevate od partnerja.

Namesto da krivite svojega partnerja, izrazite svoje občutke. Recimo: namesto »res si bebec« povejte, kaj čutite: »Ob tvojih besedah čutim ponižanje in prizadetost.« Glede na to, kako zelo se ti dve izjavi razlikujeta med seboj, lahko sklepate tudi o tem, kako se bodo razlikovali partnerjevi odzivi.

Preberite tudi:

• Tega ne delajte, ko se prepirate s partnerjem
• Spletni zmenki: Kako se pobrati po zvezi z lažnivcem?
• Ne samo v filmih, predporočne pogodbe sklepajo tudi Slovenci  

Odpustite

Odpuščanje ne pomeni pretvarjanja, da se nekaj ni zgodilo. Dopušča pa nam, da se osvobodimo zamere in negativnih čustev. Razbremeni nas kovanja načrtov o maščevanju, o tem, kako bomo partnerju ob priložnosti vrnili milo za drago. Spora ne moremo rešiti brez odpuščanja.

Pustite pretekle spore, naj ostanejo v preteklosti. Če še vedno čutite bridkost in zamero, spregovorite o čustvih, ne o očitkih.

Naj vam ne bo nerodno poiskati pomoči

Kadar nas boli kaj na našem telesu, se brez posebnega razmišljanja obrnemo na zdravnika. In kadar nas bolijo neizpolnjena pričakovanja, na videz nepremostljive razlike ali kaj drugega v našem osebnem življenju, prav tako lahko poiščemo pomoč – terapevta.

Včasih se počutimo tako na dnu, da ne vemo, kje začeti. Strokovnjak nam lahko pomaga predelati težave in ugotoviti, katere potrebe ostajajo nenaslovljene. Terapevt nas podpre pri usvajanju veščin učinkovitega komuniciranja in spreminjanja nefunkcionalnih vedenj v naših odnosih.