Shutterstock

Poklici prihodnosti zvenijo kot znanstvena fantastika, recimo strokovnjak za etiko algoritmov, arhitekt metaverzuma ali psiholog za umetno inteligenco. Tehnološki navdušenec in vizionar iz Tehnološkega parka Ljubljana Aleš Pevc pravi, da nam bo umetna inteligenca pomagala pri vsakdanjih opravilih, od kuhanja do pospravljanja, avtomobili bodo vozili samostojno, chatboti nas bodo naročali na storitve, razumeli bodo naš humor, se učili iz pogovorov in postali naši prijatelji. Roboti bodo naši pomočniki tudi doma, skuhali nam bodo kosilo ali zalili rože. Morda pa nam bo ves ta napredek končno pomagal rešiti tudi najtežje uganke človeštva.

»Virtualna (VR) in obogatena resničnost nista več znanstvena fantastika, ampak postajata del naše realnosti. Predstavljajte si, da se učite zgodovino tako, da vas vrnemo 2.000 let v preteklost ter se skupaj s patriciji in plebejci sprehodite po Emoni, ali pa oblikujete svojo sanjsko hišo oziroma nov izdelek kar v svoji dnevni sobi, s pomočjo AR-očal. To je že tukaj! Slovenija potrebuje mlade, kreativne ume, ki razumejo tehnologijo. To je naša priložnost, da postanemo vodilni na tem področju, ne pa da samo sledimo trendom. Gre za to, da ustvarjamo prihodnost, ne da jo samo čakamo,« meni Aleš Pevc, tehnološki navdušenec in vizionar iz Tehnološkega parka Ljubljana, ki je na zasebni fakulteti VIST sodeloval pri pripravi (plačljivega) študijskega programa vzporedne resničnosti. Navdušeno raziskuje tehnologije prihodnosti in najraje pomaga mladim, ki se podajajo na pot tehnoloških zagonskih podjetij.

Poklic odstranjevalec satelitov? 

Nekateri poklici prihodnosti zvenijo kot znanstvena fantastika. »Že čez nekaj let bodo povsem običajni! Kaj pravite na to, da bi vaš otrok izbral poklic odstranjevalec satelitov in vesoljskih odpadkov? Namreč, nekdo bo moral pospraviti ves ta 'nered', ki se kopiči v orbiti okoli Zemlje, da ne bomo imeli verižnih vesoljskih trčenj! Ali pa če bi se odločil za poklic strokovnjaka za etiko in revizijo algoritmov – nekdo, ki bo skrbel, da bodo algoritmi, ki vedno bolj krojijo naše življenje, delovali pravično in brez diskriminacije. Še bolj nenavadno se verjetno sliši, da bomo na neki točki potrebovali psihologe za umetno inteligenco. In zakaj ne bi svojega šolarja spodbujali, da se odloči za oblikovalca izkušenj v virtualni resničnosti oziroma arhitekta metaverzuma? To vsekakor niso samo programerji, oni bodo ustvarjali virtualne svetove za druženje, zabavo, učenje in delo. Predstavljajte si, da obiščete virtualni muzej ter se sprehodite med z umetno inteligenco oživljeno Mono Lizo in drugimi mojstrovinami, s katerimi se lahko celo pogovarjate o zgodovinskem obdobju, ko so nastale, ne da bi sploh zapustili dnevno sobo. Ali pa da se udeležite koncerta svoje najljubše skupine v virtualni areni. Modna revija v Milanu? Ni problema, s pomočjo VR-očal boste, kot bi bili tam v prvi vrsti! Da o 360-stopinjskem ogledu tekem svetovnih prvenstev, ki so marsikje že realnost, sploh ne govorimo!«

Kompleksne operacije s pomočjo robotike 

»Toda to je šele začetek. Ti novi poklici bodo ključni na skoraj vseh področjih življenja. V izobraževanju bodo omogočili interaktivno in doživeto učenje, kot ga še nismo poznali. V zdravstvu bodo zdravniki s pomočjo VR in robotike lahko na daljavo opravljali kompleksne operacije ter nudili zdravstveno oskrbo tudi v odročnih krajih. V zabavni industriji se nam obetajo neverjetne nove oblike zabave in doživetij, od virtualnih tematskih parkov do interaktivnih filmov. Arhitekti bodo lahko s pomočjo VR-tehnologije svojim strankam predstavili končni videz stavbe, še preden bo zgrajena prva stena. V turizmu se nam obetajo virtualni ogledi eksotičnih destinacij, ki bodo dostopni vsakomur. Tudi poslovne komunikacije bodo postale interaktivne s pomočjo virtualnih sestankov in konferenc. Treningi pogajanj, prodaje in nastopanja v virtualni resničnosti se po svetu že dogajajo.«

Pripnite se, divje bo!  

Kakšna bo že v naslednjih letih, morda v enem, dveh desetletjih naša tehnološka prihodnost tudi v Sloveniji? »Pripnite se, ker bo divje! V nekaj letih se bomo morda že pogovarjali s hologrami svojih družinskih članov, ki živijo na drugem koncu sveta. Avtomobili bodo vozili popolnoma samostojno, medtem ko bomo mi v miru brali knjigo ali gledali film. Umetna inteligenca nam bo pomagala pri vsakodnevnih opravilih od kuhanja do pospravljanja. Sledili bodo razvoj pametnih mest z naprednimi IoT-sistemi, zelene tehnološke rešitve, decentralizirane digitalne platforme in napredne personalizirane zdravstvene rešitve. Slovenija ne bo zaostajala – lahko postanemo center za razvoj pametnih mest in vasi, kjer bo tehnologija v službi izboljšanja kakovosti življenja za vse nas. Imamo namreč vse, kar potrebujemo: talentirane in srčne ljudi, močno raziskovalno skupnost in rastoči ekosistem zagonskih podjetij. S pravimi spodbudami, sodelovanjem med akademsko sfero, gospodarstvom in državo ter z odprtostjo do novih tehnologij lahko Slovenija postane vodilna sila na področju pametnih rešitev ter trajnostnega razvoja v regiji in širše.«

Se bodo uresničile sanje? 

»Umetno inteligenco imamo že danes v telefonih, avtomobilih, pri nakupovanju na spletu. V prihodnosti pa bo še 'pametnejša'. Vse bolj bo prisotna v vsakdanjem življenju – od osebnih asistentov in zdravstvenega svetovanja do izobraževalnih platform, pametnih domov, upravljanja prometa, kmetijstva in energetske učinkovitosti. Nekatere poklice bo res postopoma nadomestila, to so administrativna dela, prevajanje, osnovno programiranje, rutinske analize in oglaševalske kampanje. A brez panike, umetna inteligenca bo tudi ustvarila povsem nove poklice, ki bodo zahtevali človeško kreativnost, empatijo, inovativnost in kritično mišljenje – torej lastnosti, ki jih stroji še nekaj časa ne bodo zmogli posnemati. Morda pa se bodo uresničile celo sanje o svetu brez vojn, kjer se bodo zaradi novih tehnoloških rešitev in neomejenih virov, kot je recimo energija iz jedrske fuzije, ter boljše sposobnosti za pogajanja in sodelovanje, ki jih bo omogočila umetna inteligenca, ljudje končno lahko posvetili ustvarjanju in ne uničevanju.«

Robotski kuhar in vrtnar 

In v katero smer se bodo razvijali chatboti? »ChatGPT je šele začetek. Predstavljajte si pogovornega robota, ki bo razumel vaš humor, se učil iz vaših pogovorov in postal vaš pravi digitalni prijatelj. Že sedaj vam lahko pomaga pri pisanju pesmi, scenarijev, učenju in pripravi poslovnih strategij, kmalu pa bo namesto vas naredil večino raziskav, naročanja na različne storitve in nakupovanja po spletu. Lahko pa vam bo samo preprosto delal družbo, kadar se boste počutili osamljene ali boste na poti. V prihodnosti bodo chatboti morda celo tako napredni, da se bomo spraševali, ali se pogovarjamo s strojem ali s človekom.«

Tudi na robote bomo naleteli pogosteje. »Roboti so že pravi mali superjunaki! Delajo v tovarnah, raziskujejo globine oceanov, celo operirajo! V bližnji prihodnosti pa se bodo preselili tudi v naše domove. Verjetno bomo imeli robotskega kuharja, ki nam bo pripravil okusno večerjo po napornem dnevu, ali pa robotskega vrtnarja, ki bo skrbel za naše rože. Roboti bodo postali naši pomočniki, naši sodelavci in morda celo prijatelji. Vsekakor bodo kmalu postali dostopnejši in čedalje bolj prisotni v zdravstvu, industriji, kmetijstvu, oskrbi starejših, reševanju in gospodinjstvu.«

Meja ni več 

»Prihodnost prihaja hitreje, kot si mislimo! Morda bi za ta področja pred nekaj leti še govorili, da posegamo v polje znanstvene fantastike, a marsikatera tehnologija je že na dosegu roke! Med zanimivimi prihajajočimi tehnologijami velja izpostaviti kvantno računalništvo, s katerim lahko rešujemo doslej nerešljive probleme in odkrivamo povsem nove materiale, pa nevrotehnologijo, morda celo biomimetiko. To je veda, ki je prava umetnost posnemanja narave in pri kateri navdih za nove tehnologije iščemo v živalih in rastlinah, kar vodi do inovativnih in trajnostnih rešitev. Omeniti velja tudi digitalna zdravila (z vgrajenim senzorjem, ki zdravniku sporoči, ali ga bolniki pravilno jemljejo, op. a.), ki jih v nekaterih državah že lahko dobite celo na recept. Prav tako zelene in vodikove tehnologije ter jedrsko fuzijo, ki obljublja skoraj neomejen vir čiste energije, pa sintezo bioloških in digitalnih sistemov, ki obljubljajo revolucionarne preboje na različnih področjih človekovega delovanja.«

Bomo bolje izkoristili možgane? 

»Zame je še posebej vznemirljivo raziskovanje vzporednic med umetno inteligenco in človeškimi možgani. Boljše razumevanje umetne inteligence nam lahko pomaga razumeti, kako naši možgani delujejo, prinese nam lahko boljše rezultate. Si predstavljate, da se lahko veliko bolj zbrano učite in si hkrati veliko več stvari dolgoročno zapomnite? Ali pa da se končno držite novoletne zaobljube o tem, da boste bolj zdravo jedli in več telovadili? Morda lahko tako pridemo tudi do tehnik, ki nam bodo pomagale premagati različne travme oziroma duševne bolezni. Predstavljajte si svet brez depresije, anksioznosti in stresa – to bi bila res prava revolucija, ki bi milijonom ljudem po svetu lahko prinesla olajšanje. Skratka, 'prompt inženiring' za človeško inteligenco je močno orodje, ki nam lahko pomaga v celoti izkoristiti potencial naših možganov.«

Bodite radovedni! 

Kako ob vseh tehnoloških novostih ostati v koraku s časom in konkurenčni na trgu delovne sile? »Bodite radovedni, odprti za novo in ne bojte se delati napak – tako se boste najhitreje učili! Tehnologija je resnično zabavna in nas podpira pri vseh korakih našega učenja in dela. Vsekakor je še vedno fino, če se učite programiranja, spoznajte osnove umetne inteligence, igrajte se z virtualno resničnostjo. Pri nas v šolah recimo sploh nimamo predmeta računalništva, tako da lahko to kar preskočimo in gremo na predmet umetna inteligenca. Seveda ne smemo pozabiti na klasične veščine – kreativnost, kritično mišljenje, sposobnost reševanja problemov in dobro komunikacijo. Te bodo vedno cenjene, ne glede na to, kako napredna bo tehnologija.«

Digitalna transformacija slovenskega šolstva

Aleš Pevc: »Zelo me veseli, da se posamezni moduli s področja razširjene resničnosti, s poudarkom na razvoju uporabniške izkušnje, uvajajo tudi na Naravoslovno-tehniški fakulteti (NTF). Pri tem ključno vlogo igra prof. dr. Jože Guna, eden od pionirjev XR-tehnologij in soustanovitelj XR-skupnosti v Sloveniji. Izjemen korak naprej je naredil tudi Šolski center Slovenske Konjice – Zreče, ki je v okviru projekta Think XR uvedel izbirni predmet s temo razširjene resničnosti. V Tehnološkem parku Ljubljana pa smo uspešno izvedli XR-akademijo, kjer so udeleženci ustvarili matematični kotiček, sobo za sproščanje in 2D-3D transformer, ki se uporablja v strojništvu. To so konkretni primeri, kako lahko XR-tehnologije obogatijo učni proces in ga naredijo bolj interaktivnega in privlačnega. Naj omenim še projekt Karpo, ki poteka v okviru Centra Cene Štupar in podjetja Multiverzum ter skozi inovativno karierno sobo pobega učencem omogoča raziskovanje svojih potencialov.«