Profimedia

Kot otrok sem v eni od indijanaric Karla Maya naletela na prizor, ki je za vedno ostal z mano: belec, ki ga ujamejo Indijanci, ve, da ga čaka mučenje in da je smrt neizbežna, pa zaprosi za hitro smrt. Seveda, mu ustrežljivo obljubi Indijanec, »smrt bo hitra – samo pot do nje bo dolga«.

Ne vem, zakaj sem si ta prizor zapomnila, kot otrok se nisem ukvarjala s smrtjo, bila je nekaj povsem abstraktnega, oddaljenega, nekaj, kar se v knjigah zgodi ljudem, ki jih ne poznam. Mogoče se bo zgodilo tudi mojim in meni, ampak še zelo dolgo ne. Zdaj sem pa nekaj malega starejša, zgodilo se je ljudem okrog mene in že skoraj verjamem, da se bo meni tudi. A me ni strah smrti, samo tiste dolge poti do nje. Ker, žalibog, tisti hakeljc je še vedno tu: smrt je vedno hitra, samo pot do nje zna biti dolg, boleč, trpljenja poln maraton. Sem ga že videla in ga zase nočem.

Slovenija

Delitev sodnih zadev ustrežljivim sodnikom in cena, ki jo plačajo otroci

To nedeljo bo referendum o pomoči pri končanju življenja. Vprašali vas bodo, ali ste za to, da se uveljavi Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ). Pojdite na volišče, in če boste obkrožili DA, boste podarili dobro smrt – samo in izključno tistim, ki to sami želijo, tudi če iz tega ali onega razloga vas ne bo nikoli med njimi. Komu je namenjen, je jasno že iz imena zakona – »pomoč pri PROSTOVOLJNEM končanju življenja« – tistim, ki to pomoč zahtevajo. Zakona se je povsem neupravičeno prijelo ime »zakon o evtanaziji«. To ni zakon o evtanaziji. Evtanazije sploh ne omenja. To zatrdno vem, v nabiralnik so mi ga vrgli in sem celega prebrala. Vi ne?

Tujina

V Španiji evtanazija legalizirana, a imajo težave s postopki

Izbira

 Tole je treba razumeti: ta zakon ponuja možnost, da si sami skrajšate trpljenje. Lahko jo izkoristite. Lahko pa ne – nihče vas ne bo silil in še manj prisilil, da bi jo uporabili. Ne more in ne sme, ta zakon tega ne dopušča.

PPKŽ nikomur nič ne vzame. Prav nič in prav nikomur. Če pomoči pri končanju življenja nočete ali ne potrebujete, je pač ne boste izkoristili. Pika. A če greste in glasujete proti zakonu, boste vi nekaj odvzeli tistim, ki tako pomoč želijo. Vzeli jim boste izbiro. Zaradi načelnega nasprotovanja zakonu, ki vas ne ogroža, boste posegli v njihovo pravico do izbire. Ne bo pridrvela policija in vas aretirala, ne bo se nad vašim ravnanjem mrščil strog sodnik. Zgodilo se bo nekaj veliko hujšega: živeti boste morali z zavestjo, da ste nekoga sebično in po krivici prikrajšali za nekaj, kar bi moralo biti njegova neodtujljiva pravica – da umre brez trpljenja. Si res to želite?

Zakon je namreč namenjen ljudem, ki jim ni več pomoči, v vsakem primeru bodo umrli. Z zakonom ali brez njega. Razlika je v tem, da bo brez zakona njihovo umiranje morda mučno in boleče, s pomočjo zakona, če bo obstal, pa bodo lahko mirno zaspali. Ob času in na kraju po svoji izbiri. Ob ljudeh, ki jih imajo radi.

Slovenija

Zgodba Vesne, ki je pretresla Slovenijo: "Prosim, pomagajte mi umreti."

Da bo povsem jasno, kaj ZPPKŽ v resnici prinaša in česa ne, čemu je namenjen in čemu ne, se bomo na kratko sprehodili skozenj. Verjemite, vredno je.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 46, 18. novembra 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana