Shutterstock

Prosto drveči avtomobili so iz šeste in pete prestave pred obvestili o delovnih zaporah začeli prestavljati v četrto in nato tretjo, slednjič so vključili vse štiri smernike in začeli lesti v drugi in prvi; posamezni avti so se začeli zgoščevati v počasne kolone in že prav kmalu, bržkone že naslednji teden ali mesec, se bodo zbili skupaj v pločevinaste gmote, ki bodo lezle naprej z ledeniško hitrostjo. In tako bo vse poletje – zato raje pozabite na veter v laseh in se (kolikor se pač lahko) pripravite na dolgotrajno mariniranje v bržkone največjih zastojih v dosedanji zgodovini države. Rekordi bodo padali na Štajerki.

Kdor lahko, naj gre na vlak, še srečnejši pa bo, komur ne bo treba nikamor – še posebej na telovo ali ob Marijinem vnebovzetju, ko bosta vstali vsa Nemčija in Avstrija.

Moški srednjih let sedi za volanom in bolšči predse; urejen možak, tipičen pripadnik srednjega sloja, tako imenovani slehernik – snažna bela srajca, kravata, zapestna ura … Predirne oči za velikimi očali se zožijo, na čelu se leskečejo kapljice potu. Avto stoji pri miru. Roke se krčevito oklenejo volana, voznikovo dihanje postaja čedalje globlje, ko mu telo zajema stres in ga preplavljala s kortizolom. Daleč pred njim, v razdalji, ki bi se sicer zdela smešna, sedaj pa deluje neskončna, se bohoti znak – delo na cesti. Ujeti v svoje pločevinaste ječe si drugi vozniki in sopotniki v koloni vsak na svoj način krajšajo čas; neka ženska se ogleduje v ogledalu in si šminka ustnice, od dolgotrajnega čakanja razrvani otroci vreščijo skozi okno avtobusa, poslovneži se derejo v telefone. Samotni moški z očali je v vse večji stiski; pot, ki ga sedaj obliva v potokih, končno privabi nadležno muho, ki se je ne more znebiti. Posmehljivo brenčanje, drobno zbadanje žuželčjih nožic, obsedeno trobljenje, blebetanje prometnih informacij po radiu, klokotajoče močvirje pod pazduhami in občutek popolne nemoči so za moškega preveč. In moškemu se sname.

Profimedia

Tako se začne kultni ameriški film Prosti pad (Falling Down) iz leta 1993 z Michaelom Douglasom v glavni vlogi. A kar se zdi fikcija, lahko že letošnje poletje v Sloveniji postane vsakdanja realnost. Naše avtoceste bodo namreč še lep čas dodobra obremenjene z deli, zaradi katerih marsikaterega šoferja že zdaj prime, da bi od besa zagrizel v volan. Na dolenjki bo Dars obnavljal odsek med Bičem in Trebnjem vse do sredine septembra, na primorki od Kozine do Črnega kala se bo promet po 240 dneh delne zapore sprostil šele mesec dni pred prihodom Božička, na štajerki se bodo epske kolone zaradi obnove predorov Golo rebro in Pletovarje vlekle še v poletje 2026. Vse to pomeni, da se bomo na nekaterih najbolj obremenjenih odsekih vrnili desetletja v preteklost, v čase, ko so družine v stoenkah, yugih in golfih po polžje lezle na morje in uprizarjale mukotrpna romanja k sveti morski vodici, v katerih je bila njihova vzdržljivost in tudi enotnost nemalokdaj na resni preizkušnji. »Glede na velik obisk tujih turistov že v času prvomajskih praznikov kaže, da bo letošnje poletje znova med prometno zelo zahtevnimi,« ocenjuje raziskovalec trajnostne mobilnosti, nekdanji predsednik Avto-moto zveze Slovenije (AMZS) Andrej Brglez.  

Kje bo najhuje in kje se obetajo največji zastoji v dosedanji zgodovini Slovenije? O vzrokih za bližajoče nevšečnosti in resnih posledicah si preberite v nadaljevanju prispevka, ki je objavljen v tiskani izdaji revije Jana.

revija Jana