Shutterstock

Po tragediji v Mariboru, ko je poškodbam po napadu enega izmed treh nevarnih psov podlegla 84-letna ženska, se je v javnosti in medijih bliskalo in grmelo. Kaj pa po »nevihti«? Nič, tišina. Do naslednjič. Zakaj je v Sloveniji vse več nevarnih psov? 

Pretekli teden so se policisti odzvali na obvestilo, da ob ograji stanovanjske hiše na obrobju Maribora negibno leži ženska, ob njej pa so trije psi. Preiskava je pokazala, da naj bi 84-letnica umrla zaradi poškodb, ki jih je povzročil eden izmed psov, od katerih imata dva status nevarnih živali. Zaradi dveh psov pasme argentinska doga in bulterierke, ki so bili odpeljani v zavetišče, so v preteklosti že vodili postopke – kot poroča časnik Večer, je pokojna lani poklicala na pomoč policijo zaradi nasilja, ki naj bi ga nad njo izvajal sin, a policisti zaradi psov niso mogli priti do nje. Lastnika psov so tedaj v okviru preiskave nasilja zadržali, pse pa za osem dni namestili v zavetišče. Po vrnitvi psov je bilo lastništvo prepisano na pokojno. Njenega sina je UVHVVR v preteklosti že obravnavala zaradi pomanjkljivega varstva psov na javnih površinah, neskladij pri cepljenju proti steklini in neurejenega vpisa enega psa v register hišnih živali. Na začetku leta 2024 so za dva psa izdali odločbo o nevarnosti, saj sta napadla človeka in drugega psa. In zakaj psov niso že poprej trajno odvzeli? Ker ni bilo zakonske podlage.

Mar ni nihče opazil?

Kako je sploh mogoče, da je bila pokojna lastnica psov, ki jim ni bila kos? Kinologinja Anja Brumec, ki je tudi ustanoviteljica in inštruktorica na Akademiji šolanih in delovnih psov Maribor, vidi pomanjkljivost v tem, da pristojni niso ugotovili, da bodo psi ostali na istem naslovu in da se lastništvo prepisuje na 84-letno žensko, ki sama ne more skrbeti zanje. »Če so bili psi v sistemu, tudi pregledani s strani inšpektorja, je moral nekdo opaziti, da imajo težave, saj se agresija ne pojavi kar naenkrat. Takšno vedenje je skupek napak, storjenih v življenju psa. Seveda pa je treba upoštevati še to, da so bili trije. Psi se drugače obnašajo, če so sami, kot pa kadar so v tropu.«

Posledice lukenj v zakonu so jasne, kontrole pa ni

Luknje v zakonu razkrivajo nemalo težav. Kinologinja pojasnjuje, da je prvi problem ta, da lahko vsakdo dobi kakršnegakoli psa hoče. »Če ga dober vzreditelj zavrne ali pa je pes iz dobre vzreje predrag, ga nabavi pri nekom, ki si naziva vzreditelj sploh ne zasluži. Zadnje čase se pojavlja ogromno psov, katerih vzreditelji živijo na južnem Balkanu in ki pridejo k nam z bolgarskimi potnimi listi. Že tukaj so luknje v zakonu, ker se takih psov ne odvzema oziroma prijavlja. Ti imajo običajno zelo slabe genetske zasnove, obilico zdravstvenih težav in anomalij, kar pa pomeni tudi nestabilnost karakterja ter potencialno nevarnost.« Problematična je tudi finančna plat lastništva nevarnih pasem, saj bi se marsikdo rad izognil plačilu kazni ter izvedbi prevzgoje, ki terja čas, denar in odgovornost. »Vsekakor je največja pomanjkljivost, da se v času postopka veliko dogaja, po zaključku pa ni več nobene kontrole.«

Rešitev: živalska policija in ostri pogoji za lastništvo

Kakšna je rešitev za trenutne razmere? O tem si preberite v nadaljevanjuprispevka, objavljenega v reviji Jana,  št. 22, 3. junij 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana