Profimedia

Če jih ujamejo nepooblaščene osebe, jim morda grozi linč. Nekaj podobnega se lahko zgodi v Pomurju, če neprevidnež povozi štorkljo ali jo (kar se je že zgodilo) kakšno teslo ustreli. Niso namreč poškodovali ali ubili ptice, temveč simbol! Pogledala sem na spletno stran mariborske občine, kjer piše, da so »zadnja leta labodi postali del identitete Maribora«. Motite se – labodi so mariborska značilnost že skoraj sto let!

Nekaj vem iz prve roke – stanovali smo v petem nadstropju bloka na Trgu revolucije s prekrasnim razgledom na Lent. Vsako uro dneva smo lahko opazovali, kje so labodi in kaj počnejo, saj je bilo obrežje Drave sprva manj, z leti pa čedalje bolj razsvetljeno. Mama me je v svojih poznih letih vsak dan, ko sem jo klicala, obveščala o stanju na Dravi, včasih se je nabralo tudi po več kot sto labodov.

Zdelo se ji je, da ima zaradi svoje razgledne pozicije sveto dolžnost, da obvešča pristojne, če je bilo na labodjem prizorišču kaj narobe. Največkrat je pozimi klicala gasilce, če je opazila, da so se te prelepe ptice ukleščile v led. Ker je imelo podoben razgled na Dravo precej meščanov, so imeli gasilci pozimi dokaj živahno komunikacijo. »Inšpektorji«, vključno z mojo mamo, so potem opazovali, ali jih bodo šli reševat, in včasih se je zgodilo, da so labodi po tem, ko je do njih priropotal čoln, odplavali vstran. Ob ledeni ploskvi so le počivali.  

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 23, 10. junij 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana