Neverjetni parašportnik Jernej Slivnik je osvojil medalje in srce Taje Bodlaj
Na pogovor pride, pardon, se pripelje, široko nasmejan, samozavesten, poln energije, načrtov in ciljev.

»Zdaj mi največ časa vzame študij na fakulteti za šport, pa treningi, in ga komaj kaj najdem še za svojo Tajo,« veselo pove 24-letni Jernej Slivnik, izjemen mlad moški, vrhunski športnik, ki mu volje in duha niso zlomile še tako hude življenjske preizkušnje. V prometni nesreči pred skoraj dvema desetletjema je izgubil očeta in sestro, sam pa pristal na invalidskem vozičku, vendar z veliko volje do življenja. Tista gorenjska trma je pri njem še posebej izrazita, njegovo srce pa čisto mehko ob smučarski skakalki Taji Bodlaj, s katero sta že nekaj časa par.

»Zadnji dve sezoni mi bosta ostali v bolj grenkem spominu. Lani sem moral zaradi tromboze izpustiti praktično vso sezono. Začelo se je čisto nedolžno, nekega dne sem se zbudil z napihnjeno nogo. Šel sem na urgenco na Jesenicah in takoj so me z rešilcem poslali v Ljubljano, tam sem bil dva tedna na zdravljenju. Najtežje mi je bilo sprejeti dejstvo, da sezona odpade, saj zaradi zdravil, ki redčijo kri, nisem smel smučati. Zdravniki so se bali poškodb, ki bi lahko povzročile notranje krvavitve, jaz pa sem se več mesecev bal, da se ne bom smel nikoli več ukvarjati s profesionalnim športom. Ko človek zboli za trombozo, je preventivna terapija v obliki zdravil dosmrtna. Po šestih mesecih in temeljitih pregledih so se lansko poletje zdravniki odločili, da mi znižajo terapijo, in dobil sem zeleno luč za smučanje. Sezono sem začel z dobrimi treningi, se veselil uspeha na zimski univerzijadi, kjer smo letos lahko tekmovali tudi športniki invalidi, potem pa je januarja sezono spet prekinila zdravstvena težava. Paraplegiki ne čutimo telesa od pasu navzdol, prekrvitev je slabša, bolečin ne čutimo in prepozno sem odreagiral na nastajajočo preležanino, ki je potem zahtevala zahtevno in dolgotrajno zdravljenje. Tri mesece sem preživel dobesedno v ležečem položaju, da se je rana zacelila. Sezona je bila izgubljena, študiju pa sem poskušal brez predavanj nameniti večino bolniške, da bi, ko sem bom vrnil, kljub izgubljenim trem mesecem opravil čim več obveznosti še v letošnjem študijskem letu,« pripoveduje Jernej, vrhunski športnik, ki je tekmoval na paralimpijskih igrah, in študent fakultete za šport.

Kljub omejitvam v gibanju mu je uspelo priti na fakulteto, kjer se kalijo bodoči profesorji športne vzgoje, trenerji in drugi športni strokovnjaki. Vpisati se uspe le redkim, saj je treba pokazati veliko (telesnih) in drugih sposobnosti, sprejemni izpit pa je zelo zahteven. In kako ga je uspelo opraviti Jerneju?
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 23, 10. junij 2025.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

Ne spreglejte:
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se