Mateja J. Potočnik

Danes Žaba, kot Anžeta Laniška prijatelji kličejo od otroštva, ve, kako je zmagati v Planici. Doživeti to pred deset tisoči navijači po tako naporni sezoni – ko našim orlom na začetku ni šlo ravno najbolje – je res nekaj posebnega. V svojega moža je ves čas neomajno verjela njegova Nastja, najboljša prijateljica, opora in manualna terapevtka, s katero sta skupaj še iz srednje šole. Zdaj sedemletni sin se jima je rodil, ko je bil Anže star komaj enaindvajset let. Poleg Nastje vanj trdno verjame njegova terapevtka in družinska prijateljica Meta, odgovorna za Anžetovo psihološko pripravo. Do uspehov pa vsem našim orlom tlakuje pot nadvse simpatični trener Robert Hrgota. Le redki vedo, da je Robi tudi ponosni očka pol leta starega sina.

Mateja J. Potočnik

Zmaga je rezultat kopice stvari, razloži 28-letni Anže Lanišek. »Celo leto treniraš, da potem iz tedna v teden ob koncih tedna na tekmah daš vse od sebe in se trudiš biti ves čas boljši. V to je vloženega res veliko dela. Treningi namreč niso samo brutalno naporni, temveč vsebujejo tudi veliko tistega drobnega in skritega, ki pa je potem na koncu odločilno. Ne gre za to, kdo hitreje in več preteče, temveč tiči skrivnost v finomotoriki –  kdo se na skakalnici bolje počuti, ima boljše mikro občutke v počepu, začuti, od kod je najboljše skočiti. To usvajaš s specialno vadbo in veliko ponovitvami, pri katerih se izboljšujejo skakalni koti in položaji. Na rolkah, vozičkih in vadbi z mesta pa je treba narediti vse za koordinacijo ravnotežja, da skušaš čim bolje uprizoriti skakalni moment. Zelo pomembna je tudi glava – vizualizacija, da si znaš vnaprej predstavljati skok.«

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 14, 8. april 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

Mediaspeed

revija Jana