Shutterstock

Čudimo se nad pudrom iz svinca in arzena, ki so si ga nekoč nanašali za lepšo polt. Nad radijem v zobnih pastah in živim srebrom v maskarah. Formaldehidom za lepše nohte in lase. Pa je danes kaj bolje? Kako varni so kreme in ličila na naši polici?

Strupi s spleta

Odgovor na to je v veliki meri povezan s tem, kaj in kje kupujete. Če stavite na bio ličila preverjenega porekla, ste mnogo bolj varni, kot pa če kozmetiko naročate po priporočilih plačanega vplivneža. Če v drogeriji kupite izdelek, ki je moral skozi sito EU-pravil, ste lahko precej bolj mirni, kot če ste ga, pa magari »enakega, le presenetljivo poceni«, naročili po spletu nekje iz Azije.

V povprečju uporabljamo med pet in 15 izdelkov na dan. V njih pa so strupi, ki povzročajo tudi raka in genske mutacije.

Neverjetno je, koliko ljudi nikoli ne bi jedlo hrane s tovrstnih naslovov, kozmetiko pa uporabljajo brez pomisleka. A ta, prav tako kot hrana, konča v našem telesu, še posebej ko gre za sintetično pridobljene snovi. Med temi pa so take, ki škodujejo srcu, možganom, jetrom, rodilom, motijo delovanje hormonov, povzročajo alergije in raka.

Znamke, ki jih najraje kupujejo mlada dekleta, so polne sulfatov, parabenov, ftalatov, derivatov benzena, mineralnih olj in težkih kovin. Mlada koža seveda sploh ne potrebuje tovrstne nege, a kaj, ko agresivno oglaševanje naredi svoje. 

Zakon sam ne zagotavlja varnosti

Evropa ima sicer izjemno strogo zakonodajo glede dovoljenih sestavin, ki jo tudi redno nadgrajuje. Ravno letos septembra bo začela veljati nova evropska zakonodaja za kozmetične izdelke, poimenovana Omnibus VII, ki prinaša prepoved uporabe številnih sestavin v kozmetičnih izdelkih.

Vsebuje kar 22 kategorij, v katerih je več snovi. Med njimi je tudi difenil trimetilbenzoil fosfin oksid, ki je rakotvorna, povzroča genske mutacije in je toksična za reproduktivni sistem. Trenutno jo uporabljajo v pripravkih za umetne nohte.

A strogi zakonodaji navkljub se na policah znajde mnogo izdelkov, ki vsebujejo prepovedane snovi. Pri lanskem pregledu jih je Evropska kemijska agencija našla v kar šestih odstotkih naključno izbranih izdelkov. Deklaracije torej moramo (znati) brati sami. Pa tudi tistemu, kar še ni prepovedano, je pa na seznamu potencialno škodljivih snovi, ki so dovoljene le v omejeni količini, se je najpametneje izogniti. Taka sta, denimo, nevrotoksin toluen in hormonski motilec dibutil ftalat.

Shutterstock

Glavobol? Morda je kriv parfum

Tudi parfumi niso nedolžni. Izdelujejo jih iz več kot 5.000 umetnih dišav in le nekaj sto naravnih. V njih so lahko ftalati, aldehini, antifriz in arzen. Raziskave so pokazale, da lahko spojine, kot so ftalati in sintetični mošusni vonji, povzročijo glavobol in poslabšajo dihalne težave. Enak učinek imajo lahko alkoholi in lahko hlapne organske spojine, ki povzročijo širjenje krvnih žil.

Ker so nekatere pogosto uporabljene v kozmetiki že razvpito škodljive, proizvajalci na veliko oglašujejo, da jih njihovi izdelki ne vsebujejo. Ob pozornem branju deklaracije pa se izkaže, da so bolj poznano snov le zamenjali za enako škodljivo z drugim imenom. Tako dva najbolj poznana sulfata, natrijev lavril in lavret sulfat, zamenjajo s katerim drugim od sulfatov. Ali pa na barvi za lase na veliko oznanijo, da je brez amonijaka, obenem pa ta vsebuje etilen diamin, ki je iz amonijaka pridobljen in ima podoben učinek.

Shutterstock

Ker si je vsa ta imena težko zapomniti, priporočamo, da se v nakup kozmetike podate s spiskom škodljivih kemikalij v žepu ali na telefonu.

Nevarne kemikalije v kozmetiki:

• Parabeni (metil, propil, butil in etil paraben): uporabljajo se kot konzervansi in lahko povzročijo alergijske reakcije ter kožne izpuščaje.
• Dietanolamin (DEA) in trietanolamin (TEA): pogosto se uporabljajo kot emulgatorji ali penilna sredstva, lahko povzročijo alergijske reakcije, draženje oči in suhost kože ter las.
• Diazolidinil urea in imidazolidinil urea: običajna konzervansa, ki lahko sproščata formaldehid, strupeno snov.
• natrijev lavril/lavret sulvat: poceni detergenta, ki se uporabljata v šamponih zaradi čistilnih in penilnih lastnosti, lahko dražita kožo.
• Barvila (FD&C in druge katranove barve): potencialno rakotvorne snovi, ki lahko dražijo kožo in povzročijo akne.
• Sestavine, ki vsebujejo DEA (npr. kokamide DEA): v študijah na živalih so povezane z razvojem raka.