Mateja J. Potočnik

»Vsak starš si želi, da bi šel otrok po njegovi poti, vsaj jaz sem si,« pravi slaščičarski mojster in sodnik v priljubljenem kuharskem šovu Karim Merdjadi. Njegovo hčer Niko je priprava sladic že v otroštvu privlačila in jo je velikokrat vzel s sabo, ker je bila spretna z rokami, pravi Karim. Danes je ključni in nepogrešljivi del družinskega podjetja, saj vodi proizvodnjo sladic. V to delo je ni nikoli nihče načrtno usmerjal. Četudi bi se odločila drugače, bi njeno odločitev spoštoval, pravi Karim.

Nika zdaj mojstrsko stopa po očetovih stopinjah, čeprav je bilo na začetku res videti, da bo šla po svoji poti. Namreč, srednja šola, kjer bi se učila za slaščičarko, je ni pritegnila, zdela se ji je celo malce nazadnjaška glede na to, kaj sta z očetom že pripravljala doma, zato se je izšolala za frizerko. Vendar dlje od tega, da je strigla brata in očeta, ni prišla, nam pove, ko jih v središču Ljubljane obiščemo v njihovem slaščičarskem butiku Atelier Karim, v katerem ponujajo najrazličnejše sladice, kljub temu da so njihov DNK, kot sami pravijo, makroni. Atelje je moderno zasnovan, zelo prijeten in urejen. Moderne pa so tudi njihove sladice, ki kar kličejo, da bi jih človek pokusil. Za njihov videz je večinoma zaslužna Nika. Karim priznava, da so se na tem področju njuni pogledi precej razlikovali, ker je on pač stara šola iz časov, ko so bile torte kičaste, mlajša generacija pa prisega na ravne linije, ko z okusom poveš več kot z videzom. »S kičem po navadi skrivamo svoje napake in pri sladici nima posebne vrednosti,« prizna mojster.

Preberite si še:

• Ganljiva zgodba, ki je niste poznali: Jože in Vesna Pernarčič, več kot oče in hči
• Osupljiva preobrazba Daniele Perdih: Znanci me zgrešijo!

Mateja J. Potočnik

Ena najboljših investicij: hčerino šolanje v Franciji

Nikina najljubša sladica že od otroštva je torta sacher. Dolgo je bila edina torta, ki jo je jedla, s Karimom pa sta doma pekla tudi pite, kolačke in španske vetrce. Oče jo je rad vzel s sabo na dogodke, ker je bila z drobnimi prstki zelo spretna. »Jaz pa močan pri okusih,« opisuje, zakaj sta bila uspešen tandem. Po srednji šoli se je zaposlila v njihovem družinskem podjetju in začela ustvarjati. Dotlej je bila priprava sladic zanjo predvsem hobi, potem pa se je morala privaditi, da je posel, resno delo. »Začeli smo na visoki ravni, tu ni heca. Zato smo se odločili, da bo šla na šolanje v Francijo. To je bila ena mojih najboljših investicij. Tam je dobila ogromno znanja in volje do slaščičarstva,« je ponosen oče.

»Naučil sem jo, kar sem delal jaz, a potrebovala je drugačno osnovo. Najprej se je morala naučiti 'hoditi', preden je lahko 'tekla',« slikovito opiše mojster, ki je od petnajstega leta črpal znanje pri kuharskih mojstrih od Francije, Španije, Avstrije do Anglije in se kalil v različnih tehnikah. »V tujini se je učila osnov šefov, ki jih je jemala bolj resno, kot bi včasih mene. Ko se je vrnila, je že prevzela naše torte.«

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 20, 20. maj 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana