Shutterstock

Vemo, da so kmetijska zemljišča strateška dobrina, ki jo je treba varovati za zagotavljanje nacionalne suverenosti. Da bi v primeru krize lahko vsaj minimalno prehranili naš narod, bi potrebovali 2.000 kvadratnih metrov orne zemlje na prebivalca, imamo pa je le 800. V negotovih časih podnebnih sprememb, konfliktov in vojn po svetu, ko oskrbne poti niso več samoumevne, bi nas morala prehranska varnost skrbeti še toliko bolj. Smo z razsipavanjem s kmetijskimi zemljišči in lokalnim Divjim zahodom pod taktirko občinskih šerifov samo še korak od lakote?

Politika

Peskovnik za odrasle: kako veljaki gradijo peščene gradove

Če je prehranska varnost strateškega pomena, je zemlja prav tako. Zato je v nacionalnem interesu, da zaščitimo kmetijska zemljišča. S tem pa imamo v Sloveniji že nekaj časa hude težave. S prostorom se pri nas itak ravna po domače, odvisno, v kateri občini si doma in kdo so tvoji prijatelji – vsaj tako bi lahko strnili naše pogovore z različnimi sogovorniki. Sogovornica iz podjetja, ki se ukvarja s prostorskim načrtovanjem, se s sodelavci sicer trudi, da delajo strokovno, a doživljajo pritiske naročnikov. Posebej težko je delati na Primorskem, kjer je bitka za zemljišča srdita.

Shutterstock

Špekulacije in fiktivne hipoteke

Da so pritiski na kmetijsko zemljo na Obali izjemni, potrdi kmetica Nina Froggatt iz Seče. Na lastni koži je izkusila, kako se izigrava zakone in obide predkupno pravico, ki ji kot kmetici in sosedi želenega zemljišča pripada. Res meri le 600 kvadratnih metrov, a je na Obali tudi takšen kos dragocen, saj zemlje za širitev kmetijske dejavnosti praktično ni. »Cene zemljišč pri nas so visoke in se tudi umetno zvišujejo. Konkretno zemljišče ima ceno 120 evrov na kvadratni meter! Na Obali je 70 evrov za kvadratni meter postala običajna cena za kmetijska zemljišča, medtem ko je drugod od pet do deset evrov. Zato se dogajajo razne špekulacije. Prodajalci tega zemljišča so oglaševali ceno 35.000 evrov, a so v dodatnih pogojih navedli, da je treba poplačati še hipoteko v vrednosti (dodatnih) 35.000 evrov. Tako od prodaje plačajo pol manj davka, to je en vidik, drugi pa je odvračanje kupcev. Menim, da je to namenski manever, ker so hipoteko vpisali le tri mesece pred prodajo zemljišča. In kdo je še interesent za nakup tega zemljišča poleg mene? Hipotekarni upnik. Tisti, ki jim je posodil denar.«

Zaradi tega se je pritožila na upravno enoto, a zanje to ni sporno, saj dodatni pogoji niso opredeljeni. »Pritožili smo se še ministrstvu za kmetijstvo in to je pritrdilo, da imam prednost pri nakupu.«

Po Sloveniji je glede zemljišč in namembnosti toliko grdih zgodb, da se človeku to gabi.

Kaj vse se še dogaja?

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 20, 20. maj 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana