Revija Zarja

Zanima me, koliko lahko zaupamo v pripravke iz konoplje. Z ženo sva upokojenca in pred kratkim sva obiskala dva večja sejma ter opazila veliko ponudnikov čajev, mazil, cigaret, tinktur, nekakšnih kapljic in smole ..., vse iz konoplje. Pravijo, da če bom pokadil cigareto iz konoplje (ki ji rečejo tudi džojnt), bom bolj »skuliran« oziroma se ne bom vznemirjal zaradi politike, pa še bolečine v kolku bodo izginile. Ženi pa naj bi nekakšne CBD-kapljice iz konoplje pomagale pri depresivnem počutju. Slišala sva tudi, da lahko s konopljo celo ozdravijo raka. Ali res lahko konoplja pomaga pri vseh teh težavah? Je vseeno, ali popijeva čaj ali kapljice, ali pa kadiva konopljine cigarete? Predvsem pa, ali ni konoplja prepovedana?

Hvala za odgovor, Brane in Meta iz Celja

Pozdravljena, Brane in Meta, hvala za vprašanja. Doslej nismo pisali o konoplji, ker smo raziskovali  in poizvedovali o njej in njenih lastnostih po vsem svetu, pri tem smo segali v bližnjo in daljno zgodovino. To smo počeli zaradi zmede, ki jo tudi sami opisujete. Pri poglabljanju  v konopljo kmalu ugotovite, kar v zadnjem času razkrivajo tudi številne znanstvene raziskave, kaj konoplja je in kje vse nam lahko varno pomaga. Zato smo se tudi v našem projektu odločili, da se pridružimo ozaveščanju o njenih širokih potencialih. Ob tem ugotavljamo, da je to, kar danes vemo o konoplji, le vrh ledene gore. Veliko bolje od nas so jo poznali in uporabljali naši predniki. Ob tem se seveda postavlja vprašanje, zakaj mi tako malo vemo o njej.

Ko izbirate med ponudniki konoplje, je dobro vedeti, katero konopljo oziroma  izdelke iz nje ponujajo. Npr., če so vam predstavljali na stojnici džojnt, gre lahko tudi za konopljo z visoko vsebnostjo psihoaktivnega (in zdravilnega) THC. Takšne cigarete se uporablja predvsem v t. i. rekreativne namene.

Če izberemo kakovostne pripravke in pravo vrsto konoplje, lahko v resnici pričakujemo, da bo konoplja učinkovala bodisi pomirjajoče, protibolečinsko, protidepresivno ..., ali pa celo pomagala pri odpravljanju raka, kakor sta tudi slišala. Torej nam konoplja lahko v veliko pogledih pomaga, če jo znamo pravilno izbrati in preudarno uporabljati.

Seveda tudi ni vseeno, v kakšni obliki jo zaužijemo. Od čaja, na primer, si ni obetati zdravilnih učinkov, ki jih pripisujejo kanabinoidom (CBD, THC, CBG ...). Ti morajo namreč biti najprej aktivirani, da bi lahko učinkovali.

Za lažje razumevanje, kaj konoplja je in kako si z njo varno pomagati, v nadaljevanju podajamo nekaj osnovnih dejstev.

Revija Zarja

Konoplja – zapuščina naših prednikov

Konoplje nismo »odkrili« danes, poznale so jo že starodavne civilizacije. Prvi zapisi o njej segajo 12.000 let v preteklost. Zgodovina nam tako razkriva, da so jo povsod po svetu vse do dvajsetih oziroma tridesetih let prejšnjega stoletja uporabljali tako za zdravje kot za bivanje in spiritualne namene. Uporabljali so jo denimo za odpravljanje zaprtja, zdravljenje malarije, blaženje revmatičnih in drugih bolečin, ob ženskih težavah, za blaženje bolečin ob porodih in operacijah, pri zastrupitvi krvi, pikih kač, gobavosti, parazitih, angini ... Poleg naštetega so konopljo uporabljali za spodbujanje dobrega počutja, za pomiritev oziroma za »um miritev«. Pa seveda tudi za prehrano (seme, olje iz semen ...), izdelavo vrvi, tekstila, gradbenega materiala itn.

Prepovedana pred slabimi sto leti

Razlog, da danes ob besedi konoplja najprej pomislimo na prepovedano drogo in ne na številne potenciale, ki jih konoplja ponuja za zdravje in bivanje, je ta, da smo v razmeroma kratkem času izgubili odnos do nje. Vzrok za to naj bi bila zloraba psihoaktivno učinkujočega (a tudi zdravilnega) THC kanabinoida konoplje. Podobno kakor alkohol ali tobak so namreč tudi konopljo z visoko vsebnostjo psihoaktivnega THC zlorabljali. Saj veste, kozarček kakovostnega vina na dan koristi zdravju, liter istega vina na dan pa zagotovo škodi tako telesu kakor umu. Alkohol in tobak sta še vedno dovoljena, konoplja pa je na žalost od zdravilnih rastlin romala naravnost v koš prepovedanih drog. Ko so jo začeli vsesplošno preganjati (v Ameriki so jo prepovedali leta 1937, v Evropi pa 1971.), nas pa izobraževati o njeni škodljivosti, smo zanjo izgubili zanimanje. Tako so mediji s pomočjo industrijskih (papirni mogotci, pridelovalci plastike, industrija tobaka, alkohola ...) in farmacevtskih mogotcev uspeli konopljo potisniti za nekaj časa v pozabo. Najuporabnejša rastlina na svetu je postala le prepovedana droga.

A kot kaže, smo danes priča njenemu vzponu! Več kot 100.000 znanstvenih raziskav z vsega sveta namreč dokazuje, da je konoplja zelo učinkovita bodisi za lajšanje ali zdravljenje številnih tegob, pa tudi nadvse uporabna v prehrani, kozmetiki in industriji.

Revija Zarja

Konopljini kanabinoidi in naše zdravje

Številni pripravki, ki jih danes ponujajo na svetovnem trgu, vsebujejo zlasti konopljine kanabinoide. Obstaja več kot sto različnih, med njimi pa sta danes najbolj raziskana kanabinoida THC in CBD. Prvi ima poleg zdravilnih učinkov psihoaktivne, drugi pa slednjih nima. To pomeni, da pripravki s CBD dosegajo blagodejne učinke, ne da bi nam povzročali vrtoglavico, slabost, zaspanost ali celo halucinacije. Čeprav zagovorniki proste uporabe pripravkov iz konoplje z visoko vsebnostjo THC zatrjujejo, da psihoaktivni stranski učinki niso nevarni, saj zaradi uporabe konoplje še nihče ni umrl, so ti pri nas še vedno prepovedani.

Kanabinoidi so v konopljinih žlezah (trihomih) na ženskih cvetovih rastline. Kanabinoide konoplja uporablja za zaščito lastnega semena pred boleznimi. Pomembni pa niso le za preživetje konoplje, temveč, kot so ugotovili z novejšimi študijami, tudi za naše zdravje. Kanabinoidi se namreč v našem telesu kot ključ v ključavnico vežejo (ali pa posredno učinkujejo) na kanabinoidne receptorje in s tem uravnavajo delovanje endokanabinoidnega sistema.

Endokanabinoidni sistem (ES) mnogi opisujejo kot dolgo prezrt največji biokemični komunikacijski sistem telesa, saj vpliva na razpoloženje, metabolizem, spomin, kontrolo gibanja, imunski sistem, razmnoževanje, percepcijo bolečine, apetit, spanje, razvoj kosti, protivnetno zaščito možganov itn. Na receptorje ES se praviloma vežejo telesu lastni kanabinoidi (endokanabinoidi). Telo jih samo tvori, ko smo mladi in zdravi, s staranjem pa začne njihova raven upadati, zato je lahko njihovo nadomeščanje s konopljinimi kanabinoidi (CBD, THC in drugimi) blagodejna pomoč pri nizu obolenj.

Evropsko industrijsko združenje za konopljo (EIHA) navaja, da kanabinoid CBD po doslej znanih študijah izkazuje velik potencial za zdravljenje različnih težav. Med njimi so stanja zaskrbljenosti (npr. posttravmatski stres), debelost, epilepsija, distonija, diabetes, rak, nevrodermitis in Alzheimerjeva bolezen. V manjših odmerkih naj bi bil CBD pomemben tudi za vzdrževanje našega zdravja, saj naj bi preprečeval infekcije, nadzoroval vnetja in ščitil živčni sitem. CBD naj bi bil nevroprotektivni antioksidant, ki možgane in živčevje ščiti celo močneje kot vitamin C ali vitamin E. Več o blagodejnih učinkih kanabinoida CBD lahko preberete tudi v knjigi Kako ohraniti možgane (http://shop.zazdravje.net/trgovina/ostale-knjige/kako-ohraniti-mozgane/).

Dr. J. A. Červek pa o konopljinih kanabinoidih (THC in CBD) meni, da lahko pomagajo pri mnogih težavah, med katerimi so tudi takšne, ki so s sodobnimi metodami zdravljenja slabo obvladljive. Mednje sodijo nevrodegenerativne bolezni (multipla skleroza, amiotrofična lateralna skleroza – ALS, diskinezija), nevropsihiatrične motnje (Alzheimerjeva bolezen, motnje spanja, depresija, anksioznost), kronične bolečine, motnje apetita, slabost, srbenje in druge. Pri zdravljenju raka so trenutno pomembno dopolnilo, a kaže, da utegnejo učinkovati tudi kot zdravilo.

O kateri konoplji pravzaprav govorimo?

Konoplja – Cannabis sativa L., je dvodomna rastlina. V grobem jo delimo na tri podvrste: sativa, indijka in ruderalis. Zaradi križanja med njimi je danes poznanih več tisoč podvrst konoplje. Nekatere vsebujejo več THC in manj drugih kanabinoidov, druge imajo več CBD in manj THC ter preostalih kanabinoidov.

Glede na vsebnost psihotropnega kanabinoida THC pa konopljo danes razvrščamo tudi na industrijsko in medicinsko.

Industrijska konoplja

Med industrijske vrste konoplje tako sodijo podvrste konoplje z nizko vsebnostjo psihoaktivnega THC. Konoplja, ki ima manj kot 0,2 odstotka THC, se torej uporablja v pridelavi hrane (npr. konopljin čaj, semena, beljakovinski prah ali moka, konopljino olje), tekstila, v gradbeništvu itn.

Iz ženskih cvetov industrijske konoplje pa pripravljajo tudi terapevtske pripravke s CBD, kot so smole, kapljice, tekočine za inhaliranje ali kajenje (e-cigarete), mazila ... V Sloveniji se različni pripravki s CBD lahko pridelujejo in prodajajo le iz industrijske konoplje. V resnici pa je možno te pripravke izdelovati tako iz industrijske kakor iz medicinske konoplje.

Medicinska konoplja

Pri medicinski konoplji gre za različne podvrste konoplje z visoko vsebnostjo psihoaktivnega THC. Iz ženskih cvetov teh podvrst konoplje se lahko pripravljajo zlasti pripravki s THC (pa tudi CBD, CBG...), namenjeni za terapijo številnih zgoraj opisanih obolenj.

Z nedavno spremembo zakonodaje (leta 2014) se lahko konoplja, bogata s THC, uporablja v zdravilne namene, a le pod nadzorom zdravnika. Torej, čeprav je konoplja še vedno prepovedana, nam zdaj vsaj zdravniki lahko predpišejo zdravila s kanabinoidom THC. Pri tem je dobro vedeti, da konopljini pripravki niso prva izbira v terapiji nekaterih obolenj (npr. raka ali pa epilepsije), ampak so na vrsti, če klasična zdravila prvega izbora ne zaležejo! Prav tako zdravniki običajno predpišejo sintetično in ne naravno različico kanabinoida THC.

Konoplja za rekreativne namene

Nemalokrat med ponujenimi konopljinimi pripravki, kot ste opazili že sami, najdemo tudi cigarete (džojnt), hašiševo smolo ... Ponudniki teh nam zagotavljajo, da so marihuana ali trava, hašiševa smola ... pravzaprav tista zdravilna konoplja. Ali to drži oziroma kaj se skriva za izrazi kanabis, trava, marihuana, gandža, džojnt (joint), hašiš, hašiševa smola?

Kanabis je poleg trave, marihuane in gandže eden od slovenskih slengovskih nazivov za vse vrste konoplje z visoko vsebnostjo THC, ki se uporabljajo v t. i. rekreativne namene. Te vrste konoplje se v bistvu ne razlikujejo kaj dosti od medicinske. Iz njih pripravljajo marihuano (ali trava), hašiš, hašiševo smolo ali olje. Marihuano (ali travo) pripravijo iz mešanice posušenih ženskih cvetov (ali gandže), ki jih lahko npr. zvijejo v cigaretni papir (džoint) in pokadijo. Hašiš, hašiševa smola oziroma hašiševo olje pa so pripravki iz konopljine smole, pridobljene iz cvetnih žlez (trihomov), kar pomeni, da gre za koncentrate kanabinoidov (zlasti THC, pa tudi CBD, CBG ...), brez drugih sestavin konoplje. Zato imajo marihuano za blažjo drogo od slednjih.

V Sloveniji je prodaja in uporaba pripravkov z več kot 0,2-odstotno vsebnostjo TCH prepovedana. Terapevtska uporaba pa naj bi bila pod nadzorom zdravnika. Zato praviloma takšnih pripravkov ne bi mogli videti ali kupiti na stojnicah oziroma trgovinah v Sloveniji. Z drugimi besedami bi lahko rekli, da so gojenje, predelava in uporaba konoplje z visoko vsebnostjo THC rezervirane za »farmacijo in medicino«. Z njo po zdajšnji zakonodaji naj ne bi delal nihče drug. Tisti, ki kljub temu to počno, so po zakonu preganjani.

Ni vseeno, kakšen pripravek zaužijemo

Legalno torej lahko pri nas kupujemo le konopljine pripravke, ki ne vsebujejo več kot 0,2 odstotka THC. To pomeni, da se boste za terapevtske učinke kanabinoida THC (oziroma za THC-pripravke) morali obrniti na ustrezno stroko. Na prostem trgu pa so legalno na voljo pripravki, bogati s kanabinoidom CBD.

Da bi lahko bili deležni blagodejnega učinka konopljinih kanabinoidov, morajo biti v pripravku ženski cvetovi konoplje. Kanabinoidi so namreč le v trihomih  – cvetnih žlezah ženskih cvetov. Če  torej kupite seme konoplje, olje iz konopljinih semen, konopljin proteinski prah, v njih ni kanabinoidov.

Našli pa jih boste v posušenih ženskih cvetovih (npr. čaj, cigareti ..) ali pa v konopljini smoli, pridelani iz konopljinih cvetnih žlez. Ker se takšno smolo težje odmerja, jo redčijo v različnih osnovnih oljih – npr. konopljinem ali palminem. Tako dobijo CBD-kapljice, CBD-tekočine za inhaliranje, CBD-kreme in druge pripravke z različno koncentracijo blagodejnega kanabinoida CBD. Takšni pripravki so med drugim lahko učinkovita podpora pri preprečevanju ali umirjanju različnih zdravstvenih težav.

Da bi kanabinoidi v našem telesu lahko učinkovali, morajo biti tudi aktivirani – to je v aktivni obliki in ne v kislinski. Kanabinoide je v ta namen treba toplotno obdelati na vsaj 110–125 stopinj Celzija oziroma dekarboksilirati. To v praksi pomeni, da s pitjem konopljinega čaja (iz posušenih ženskih cvetov) ne bomo zaužili kanabinoidov v aktivni obliki, ker se kanabinoidi ne morejo aktivirati. Medtem ko konopljina CBD-smola in pripravki iz nje (kapljice, tekočine ...) že vsebujejo ustrezno aktivirane kanabinoide.