Šimen Zupančič

Z Benjaminom smo se pogovarjali v četrtek, dan po vrnitvi iz Tokia. Bil je presenečen in srečen, ker so mu pripravili sprejem že na letališču Brnik, potem pa še v njegovem Kajak kanu klubu Tacen, in ker je končno lahko objel svoje najdražje.

Treningov več kot dovolj. Benjamin živi s partnerko in dvema otrokoma v Gameljnah, kjer so obnovili starejšo hišo, tako da je blizu veslaškega kluba. Vprašala sem ga, koliko trdega dela in napora je vložil v priprave pred igrami. »Šport je kar moj način življenja, ves čas sem v nekih pripravah, pred igrami pa sem šel z družino še na intenzivne priprave v Združene arabske emirate, kjer imajo zahtevno umetno progo, temperatura vode je bila optimalna, tako da so bili pogoji za trening maksimalni. Pri nas je voda pozimi preveč mrzla za priprave. V mrazu se ne da kakovostno trenirati. Tudi doma smo se borili za uvrstitev na olimpijske igre, tako da sem imel treningov ogromno,« se je smejal.

Čitanje vode. Benjaminov trener Jože Vidmar je o svojem varovancu rekel, da ima fenomenalno sposobnost čitanja in izkoriščanja vode. »Ja, že v otroštvu, ko sem preveslal večino slovenskih rek, sem se naučil pravega občutka in tehnike, da mi je čoln lepo drsel po vodi. Čutim divjo vodo, znam izkoristiti njeno moč, tako da sem res lahko hiter,« mu je pritrdil Benjamin. »Ko veslaš, je treba preprosto čutiti tok, o tem je težko govoriti,« se je nasmejal. In nadaljeval: »Na vodi uživam, na divjih vodah izživim vse lepe občutke, ni mi treba veslati na silo.«

Odnos s trenerjem. Vprašala sem ga, kakšen je njun odnos s trenerjem. Pravijo, da sta oba bolj redkobesedna, da zadošča malo besed za veliko učinka. »Vrsto let že sodelujeva in sva se navadila, da res malo govoriva. Na začetku je Jože Vidmar name prenesel veliko tehničnega znanja, zdaj pa je zame velika podpora, zaupava si stoodstotno. On ve, da potrebujem svoj mir pred tekmovanji, da imam svojo rutino, zato tukaj ne odkrivava 'tople vode', novih prijemov.«

Neučakanost. Za Benjamina velja, da ga hitrost in neučakanost velikokrat staneta dobre uvrstitve. Takole mi je pojasnil svoj značaj: »Vedno sem bil zelo hiter tekmovalec, zelo neučakan, nepotrpežljiv, zato sem tudi naredil veliko dotikov, ki so me stali točk. Potem smo se posvetili natančnosti, ker so mi rekli, da je težje ustvariti hitrega kot natančnega tekmovalca. In tako sta z osredotočenimi treningi prišli večja natančnost in potrpežljivost. Zdaj znam najti pravo mero hitrosti in natančnosti na progi. To sem dokazal tudi v Tokiu.«

Več v reviji Zarja Jana št. 31 , 3.8.2021