Mateja J. Potočnik

Petro Majdič bi težko opisali brez pridevnikov – neverjetna, srčna, trmasta, prijazna in pozitivna. Takšna je bila kot vrhunska športnica in takšna je dandanes, kot mama in poslovna ženska. Čeprav si je med nosečnostjo in po tem, ko se je marca letos rodila njena Ana, hotela malo odpočiti od medijev, nam je kot naša nekdanja Slovenka leta kljub vsemu naklonila svoj čas in nas osrečila s svojimi nasveti za zdravo življenje, predvsem pa za optimizem, ki nam ga v teh časih zelo primanjkuje. Saj se še spomnite – če je uspelo njej, lahko uspe vsem nam. Hvala, Petra, ker ste z nami delili tudi dragocene materinske izkušnje, ki so povsem spontano privrele iz vas, čeprav smo bili dogovorjeni, da jih obdržite zase.
Petra, naj vam najprej v imenu naše revije, ki vas je pred nekaj leti izbrala za Slovenko leta, tudi uradno čestitamo za hčerko.

Hvala, hvala! Naša Ana je zame prekrasna izkušnja. Je zelo pričakovan in zaželen otrok in ob njej res uživam. Tako rekoč 24 ur na dan se smeji, prav na glas, čisto zares … Rada ima ljudi, saj je že od rojstva navajena, da se okoli nje veliko dogaja, in meni je zato, ker vidim, kako uživa, vse zelo lažje.
Kot vedno ste videti odlično, pravzaprav ste neverjetni – le pol leta po porodu je videti, kot da sploh niste bili noseči. Kako vam to uspe?
Verjetno zato, ker sem bila tudi v nosečnosti skoraj do zadnjega dne zelo aktivna. Še deset dni pred porodom sem se odpravila na daljšo turo na tekaških smučeh, ob čemer so se vsi držali za glavo. A če bi bilo po moje, bi bila na smučeh tudi do zadnjega dneva, saj se na njih bolje počutim kot peš. Poleg tega imam poškodovano hrbtenico, zato sem prisiljena biti ves čas aktivna in sem že štiri dni po porodu morala začeti telovaditi. A iskreno povedano, verjetno res ne bi bila tako pridna, če ne bi imela teh težav. Ko samo pomislim, kako me je bolelo in kako so me ležečo samo še vozili naokoli, mi ni problem telovaditi.

Več v Zarji št. 17, 13.10.2015