Revija Zarja

Andre Leu, direktor mednarodne organizacije Regeneration International, je že leta 2014 napisal odmevno knjigo »Mit o varnih pesticidih«, julija 2018 pa je vsebino nove knjige posvetil staršem pod naslovom »Zastrupljanje naših otrok: Vodnik po mitu o varnih pesticidih za starše«. Vodilo pri njegovem delu je zagotovilo industrije pesticidov, ki ga nenehno poslušamo že pol stoletja: »Raba pesticidov v skladu z navodili proizvajalca je povsem varna.« Leu je uporabil prvovrstne (per review) neodvisne znanstvene vire in se lotil razgradnje te nevarne prevare, ki jo je agrokemična industrija utemeljila na naslednjih lažeh:  

1.       Vsaka aktivna snov v pesticidnem pripravku je podvržena strogemu testiranju.  

2.       Za vsak pesticid obstaja varen odmerek, ki zagotavlja varno uporabo.  

3.       Razgradni produkti pesticidov niso tvegani za zdravje.  

4.       Odgovorne državne institucije regulirajo uporabo pesticidov v podporo zdravja državljanov.  

5.       Uporaba pesticidov rešuje svet pred lakoto.  

Naj začnem pri »strogem testiranju« pesticidov in pojasnim katastrofalne napake, ki si jih privošči obstoječi eksperimentalni toksikološki protokol. Serijo napak so po začetnicah posameznih točk poimenovali DREAMS in spoznali bomo, da v tem primeru ne gre za sanje, temveč za nočno moro.

D (Dosing Deficient): v osebku nenehno nihajo fiziološka stanja imunskega sistema, metabolične in nevrohormonske aktivnosti ter številni drugi parametri. Človek (ali pa poskusna žival) sta v vsakem trenutku drugačna, zato enaka koncentracija istega strupa vsakič učinkuje drugače.

R (Routes Restricted): v laboratorijskih raziskavah poskusnim živalim vnašajo toksine po točno določenih poteh (skozi usta, skozi kožo, dihala itd.), ljudje pa smo v vsakdanjem življenju obremenjeni s toksini, ki vstopajo skozi »vsa vrata naenkrat«.

E (Endpoints Excluded): raziskave so omejene na izbrane odgovore organizma (motnje določenega hormona, občutljivost sluznic ali prebavil, alergije, določena vrsta rakavega obolenja, hiperaktivnost otrok, razvojne motnje itd.), vendar lahko isti toksin v organizmu povzroča različne patološke spremembe na različnih organih, ki jih zaradi napačnega izbora možnih posledic prezrejo.

A (Additions Absent): v laboratoriju se vedno proučuje učinek kemično čiste snovi, čeprav so na trgu pogoste primesi »kemičnih smeti«, ki nastanejo pri sintezi. Največ tega se pojavlja na črnem trgu pesticidov, ki cveti tudi pri nas. Tudi »inertne snovi«, ki so primešane aktivnim snovem, so lahko celo bolj toksične kot aktivna snov. Inertnih snovi pa industrija ni dolžna deklarirati, ker je to poslovna skrivnost proizvajalca. Že vedo, zakaj!

M (Mixtures Missing): na poskusno žival delujejo le z eno vrsto toksina, ljudje pa smo dnevno izpostavljeni koktajlu toksinov, ki imajo sinergični učinek. Naj pojasnim. Skupen učinek mešanice strupov ni enostavni seštevek toksičnosti posamičnih strupov, pač pa zmnožek, ki gre v faktorje stokrat, ali celo tisočkrat večje toksičnosti. Sinergičnih učinkov v toksikoloških ocenah ni najti.

S (Stresses Suppressed): poskusne živali živijo v nestresnem okolju laboratorijskih gojišč, ljudje pa smo podvrženi številnim stresnim dejavnikom, ki pogubno vplivajo na status nevroendokrinega in imunskega sistema ter na učinkovitost homeostatskih mehanizmov, ki vzdržujejo naše zdravje.

Za hormonske motilce ni varnih odmerkov

Navedene ugotovitve, ki so jih predstavili kritični raziskovalci, nas opozarjajo na krhkost naših ambicij o napovedljivosti naravnih dogodkov, ki naj bi temeljila na linearnem zaporedju vzrokov in posledic. Po tej zgrešeni dogmi naj bi ostajala koncentracija strupa, pod katero ni zaznati nobenih posledic njegove prisotnosti. Ta točka se imenuje NOEC (No Observable Effect Concentration). Koncentracije, nižje od NOEC, pa so osnova za izračun t. i. »varnih odmerkov« strupov, ki naj ne bi povzročali zdravstvenih posledic. Vendar so raziskovalci kmalu našli številne aktivne snovi pesticidov, ki lahko že v koncentracijah na meji zaznavnosti (ali celo pod njo, kar so dosegli z redčenjem) naprav sedanje analitske kemije povzročajo nevarne posledice. Primer so pesticidi z genotoksičnim in kancerogenim učinkom ali tisti z učinkom hormonskih motilcev. Zanje velja, da nimajo »praga učinkovanja«, torej zanje ne obstajajo »varni odmerki«. Zato so te snovi najbolj tvegane za otroka, vse nosečnosti pa do njegovega vstopa v dobo zrelosti. Najbolj so ogroženi človeški zarodki, pa tudi v prvih nekaj letih po rojstvu so otroci izjemno izpostavljeni. Poglejmo si kratek izračun: če mati tehta 64 kg in zaužije dnevno 2 kg hrane in tekočin, njen otrok pa tehta 8 kg s količino vnosa 1 kg, otrok prejme na enoto telesne teže štirikrat več strupov kot njegova mati! Tega ne upošteva nobena ocena toksikološke »varnosti«. Naj dodam, da otroci nimajo v popolnosti razvitega imunskega sistema in da njihova jetra nimajo encimov za razgradnjo sintetičnih toksinov.

O toksičnosti razgradnih produktov na tem mestu ne bi pisal, naj zadostuje, da so številni bolj strupeni kot izvorne aktivne snovi pesticidov.

Več v Zarji št. 42, 16. 10 2018.