Turbo diva

Čas branja 3 min.

Jelka Sežun

17. 2. 2015, 08.10

Posodobljeno

09. 08. 2017 · 09:57

Deli članek

Facebook

Kopiraj povezavo

Povezava je kopirana!

Deli

Velikost pisave

Manjša

Večja

Pri nas je, to se ve, Tina nazionale boginja. Najmanj. Ampak kakšna je Tina, kadar je ne ovija rožnati oblaček nacionalnega ponosa?

Ali z drugimi besedami, kako Tino Maze svojim bralcem predstavljajo tuji novinarji? Z mešanimi občutki, smo ugotovili.

»Imela sem to čast, da sem svojo tekmovalno kariero živela v časih Anemarie Moser Proell,« je pred okroglima dvema letoma v italijanskem Il Giornale poročala Maria Rosa Quario. »V svetovnem pokalu je zmagala na 62 tekmah in ima doma tako zbirko kristalnih globusov kot nihče drug. Spominjam se cigaret, ki jih je prižigala pred tekmami in po njih, pa večernih 'pijank', s katerimi je proslavljala zmage in poraze, govoric o nočnih veseljačenjih, ki jih je ona mirno priznala. Za nas mlade je bila prava legenda, kajti čeprav je znala uživati v vseh plateh življenja, je na progi dala vse od sebe. Bila je popolno nasprotje Tine Maze, ki joka, kadar je druga, potem se pa še spre z Andreo Massijem, svojim partnerjem/trenerjem/pripravljalcem/motivatorjem in predvsem 'moškim, ki me je naučil, da talent v športu ni dovolj, da postaneš številka ena'. Zdaj, ko je cilj dosežen, Tina uživa na svoj način, a vedno gleda naprej in hoče še več. … Tina Maze je popolno utelešenje smučarja, ki mora talentu dodati še trd trening in predanost. A tudi to še ni dovolj. Potrebni so tudi možgani, pa sposobnost, da daš v pravem trenutku vse od sebe, v tisti minuti ne smeš narediti niti najmanjše napake. Smučanje ni tenis, kjer lahko izgubiš en set, pa lahko še zmeraj dobiš igro. In tudi ni atletika, kjer je celo pri teku na sto metrov, ki je najkrajša dirka, skoraj nemogoče, da ne bi zmagal najmočnejši, saj je tam edina nevarnost zamuditi start. Jaz mislim, pa nisem edina, da je smučanje najbolj 'svinjski' šport na svetu, šport, pri katerem je najtežje postati serijski zmagovalec.«

Majčkeno tečna solistka. Člankov o Tini sicer ne manjka, a večinoma so to novice o smučarskih tekmah. Portretov našega nacionalnega ponosa pa je v časopisih, ki niso posvečeni samo športu, razmeroma malo. In kadar so, se manj kot Tininim smučarskim spretnostim posvečajo drugim stvarem. Panorama jo imenuje »izkušena slovenska smučarka, popolna zmes talenta in dekleta z naslovnice«. Nemški Tagesspiegel se radosti: »V Mazejevi je Vonnova dobila tekmico, ki prav tako rada izrabi oder za boj s konkurenco. … Mazejeva velja za prepirljivo športnico, zna biti trmasta in zelo tečna.«

Preberite še ...

Preventivno gasilsko vozilo_Art kamp 3.jpeg

· Dom

Požar doma: preverite, kako ukrepati

Tudi Suddeutsche Zeitung jo gleda s kritičnim očesom: »Zmago slavi s stojo na rokah, ima lasten klub vnetih oboževalcev in velja za muhasto divo. … Velja za perfekcionistko in zato so tudi pomočniki devetindvajsetletnice že izkusili njeno jezo, kadar ji ne gre.«

»Tina Maze je samotna bojevnica,« je bil poetičen Die Presse. »Začrtano pot spelje brez kompromisov.« Francoski L'equipe zadržano omenja »njeno močno osebnost« in skomigne, to pač spada zraven.

V nasprotju s hudo kritičnimi Evropejci jo imajo Američani radi brez zadržkov – Business Insider trdi: »Tina Maze je najzanimivejša ženska v smučanju.« Spletna stran Powder gre še stopničko više: »Je čistokrvna športnica, ki si ne pusti srati po glavi, praktično živi v sobi z utežmi in ne bi nikoli trivializirala svoje smučarske kariere s piritnim blesketom komercialne objektivizacije.« Nekaj primerov piritnega blesketa jim je očitno povsem ušlo.

»Ali opazujete največjo smučarko v zgodovini?« je hotel vedeti od občudovanja povsem vrtoglavi The Atlantic novembra lani, in v nadaljevanju Tino imenoval »Michael Jordan svojega športa«, a pozneje priznal: »Vse prej, kot da bi znala skrivati čustva, pogosto je skoraj v solzah, če ne zmaga. Sama je svoj najhujši kritik in očitno nanjo zelo vplivata atmosfera in njeno razpoloženje. Celo drugo mesto jo povsem potre.«

Ampak tudi Tinini rojaki niso brez greha, v nadaljevanju razkriva Atlantic: »Kljub majhnosti Slovenija daje presenetljivo število športnikov svetovnega kalibra, še posebej v zimskih športih. Slovenci sledijo vsaki potezi Mazejeve, vsaka njena zmaga pride na naslovnice, kadar pa konča na drugem ali tretjem mestu, to občutijo kot velik poraz. Mediji natančno secirajo, kaj je šlo narobe, vsako tekmo preštudirajo iz vseh zornih kotov, Tinino razpoloženje in intervjuje po tekmi pa analizirajo gostujoči psihologi na jutranjih talk showih. Slovenci znajo biti nestanovitni oboževalci, hitro se ogrejejo ob zmagi in prav tako hitro ohladijo.«