arhiv Media24

Razdajanje, iskrenost, predvsem pa veliko dela, študija in vztrajnosti – vse to je potrebno za oblikovanje zahtevnih vlog, pravita doma in v tujini uveljavljeni operni pevki, mezzosopranistka Monika Bohinec in sopranistka Elvira Hasanagić. Potrebna pa je tudi umetniška senzibilnost, ki se je ne da priučiti. Z nami sta delili zanimive zgodbe iz življenja v tujini ter nekaj misli o aktualnih temah sodobnega sveta, recimo kaj imajo zapostavljeni ruski umetniki z vojno in kako je s spolnim nadlegovanjem v opernem svetu.

Zarja Jana

Izvedba Verdijeve opere Trubadur, ki jo je mogoče videti na odru SNG Opere in baleta v Ljubljani, je za Moniko Bohinec in Elviro Hasanagić poseben dogodek. Prvič namreč skupaj nastopata na opernem odru, čeprav se dobro poznata še iz časa šolanja v Ljubljani. »Obe sva, kar precej let nazaj, obiskovali isti razred takratne srednje glasbene šole pri profesorici Doroteji Cestnik Spasić,« se spominjata. Nato sta šli študirat v tujino, ena v Avstrijo, druga v Nemčijo. Pozneje sta začeli uspešno nastopati na pomembnih svetovnih odrih. Leta 2019 sta se spet srečali in zapeli na koncertu, ko je v Ljubljani nastopil slavni tenorist Jose Cura. Na opernem odru pa sta tokrat prvič skupaj. Pred eno od predstav Trubadurja sta nam povedali marsikaj o tistem, česar poslušalci in gledalci ne vidimo iz dvorane. 

osebni arhiv / Irena Herak

Spregovoriti je pomembno, a to vedno ne reši težav

Zadnja leta se je močno okrepilo gibanje #Jaz tudi oziroma mednarodno #Metoo; sprožilo je val obtožb o spolnem nadlegovanju v umetniških in drugih okoljih. Je prisotno tudi v opernem okolju? Najbolje je zapisati, da vprašanje izzove pravo razburjanje obeh umetnic, ki se pomenljivo spogledata. »Tega je tudi v opernem svetu ogromno. Zelo sem vesela, da se je gibanje pojavilo in okrepilo ter da se bodo posamezniki nehali obnašati neprimerno. Doživela sem že vse, tudi prijave, a na žalost se ne zgodi veliko, vpeljani in tesno povezani odločevalci le redko zaščitijo žrtve nadlegovanja,« poudari Elvira Hasanagić. »Tudi jaz sem doživela takšne stvari,« doda Monika Bohinec, »in poskus uspela pravočasno in neposredno ustaviti. Vem, da bi s prijavo zagotovo škodovala tudi sebi.«

Pevski poklic je pač tak, da se na odru tudi objamemo, poljubimo, a pri tem ni nobenega dvoma: meja med profesionalnim in zasebnim je popolnoma jasna, dodata pevki. To se dogaja v vseh gledališčih. Druga stvar pa je, ko se tega poslužijo nadrejeni. To je izjemno ponižujoče. Ostaneš brez besed, občutek je izjemno slab. Elvira Hasanagić: »Pogosto poslušam, kako sprašujejo žrtve, zakaj se niso oglasile prej. Povsem jasno je, da si tega ne upajo narediti. Drugače je šele zdaj, ko se o tem pojavu govori in piše. Objemi in poljubi niso nič prepovedanega, a vsi natančno vemo, čemu so namenjeni. To ni vedno le izraz naklonjenosti, in to je mogoče hitro ter nezmotljivo začutiti.«

Vabimo vas, da si nadaljevanje prispevka preberete v reviji Jana, št. 15., št. 15, 11. 04. 2023.

Darja Štravs Tisu