Ostaja z nogami trdno na tleh, vendar se ne zavija v lažno skromnost. Ples je njegovo življenje, v tem je odličen in v ZDA redno dela že tri leta. Umetnik, športnik, perfekcionist in deloholik si svojega življenja brez dveh agentov in treh menedžerjev ne zna več predstavljati. Trenutno gara na turneji z ameriškim velezvezdniškim pevcem Chrisom Brownom in živi svoje sanje. Z vso silo.

»Res je, da sem bil do zdaj vajen vloge koreografa, vendar sem se tokrat zavestno odločil za vlogo plesalca, saj imam občutek, da svoje plesne kariere nisem v celoti izpolnil. Koreografsko morda že, plesno pa sem ciljal veliko višje – na sam svetovni vrh. Na svojem seznamu želja sem vedno imel veliko turnejo z umetniki, kot so Justin Timberlake, Justin Bieber ali Chris Brown. Končno se mi je to zgodilo! Zdaj sem osredotočen samo na ples.«

Drugače tako ne more biti, saj je tempo dela za tak projekt naporen. V samo dveh tednih so se naučili deset koreografij, nato še štiri – vse to si zapomniti ni malo. »V dveh urah se naučiš osem minut programa, naslednji dan ga moraš že znati. To je zelo velik pritisk. Vrhunskim koreografom, kot sta Rich in Tone Talauega (med drugim sta delala z Madonno, plesala deset let z Michaelom Jacksonom), je vseeno, ali si fizično utrujen – treba si je zapomniti in osvojiti program. Če tega ne zmoreš, te bodo odpustili,« nazorno in brez olepševanja opiše Anže. Pravzaprav jim dol visi, pravi. Pri projektu za podelitev Billboardovih glasbenih nagrad, ko je bil del vrhunske točke s hologramom Michaela Jacksona, je že bil priča temu, da so v enem dnevu odpustili dva od osmih plesalcev. Naslednji dan sta plesala že dva nova.

Preberite še ...

· Trendi

Tega v službi ne opazimo, a vpliva na vaše zdravje bolj, kot si mislite

Tisti mladi norec. »Stvar je resna. Že na začetku nam povedo, da ne smemo nič jemati osebno. Z nami namreč ravnajo kot z vojaki. In v resnici smo kot vojska – kar pa razumem, saj edino na ta način vzpostavijo resnost situacije, ko smo vsi živčni in se zavedamo, da moramo biti pripravljeni. Če te kdo kaj vpraša, moraš imeti odgovor in nikakor ne smeš pozabljati stvari. Gre za velik psihofizičen napor. To ni posel za mehkužce!« pripoveduje Anže, ki je videl že solze mnogih pa tudi marsikoga, ki se je povsem zlomil.

Tudi sam je zdaj v drugi vlogi, ko mora sprejemati ukaze, ne pa jih dajati. Kar naenkrat je eden izmed mnogih. »Ampak nimam težav s tem, ker to razumem in spoštujem. Hkrati je to dobro za moj razvoj, da mi malo prečisti možgane.« In da, tudi on se zna dreti na plesalce. »Zato smo bili z Maestrom tako uspešni – vedno sem bil tisti mlad norec, ki vpije na plesalce. Zelo sem precizen in včasih mi je kdo rekel, da pretiravam. Ampak tisti verjetno ne razume, kaj sploh pomeni pravi šovbiznis. V Evropi si malo plesalcev pusti kaj reči, hitro so užaljeni.«

Svoje plesalce pri Maestru je že davno vzgojil v disciplinirano plesno združbo, vendar je Evropa, kaj šele Slovenija, povsem drug svet kot na primer koreografiranje za eno najuspešnejših televizijskih oddaj v ZDA – Dancing with the stars (Ples z zvezdami), ko za posamezno točko zbere plesalce in je povsem normalno, da sledijo njegovim navodilom kot ubogljive miške – ker je to profesionalno. Seveda razume, da so na tej strani luže tudi finančne omejitve, vendar je delu tako predan in strasten v želji po popolnosti, da ne zna delati drugače. Ne zna delati manj kot stoodstotno, polovičarstva ne prenese.

---

Več preberite v tiskani Jani (št. 10, izid: 10.3.2015).

---