revija Jana

V obdobju po pandemiji covida-19 se je povečalo število virusnih okužb, kar pa ne pomeni, da je nastopila zdravstvena kriza, pravijo strokovnjaki. Na Danskem se je, na primer, število otrok in najstnikov z bakterijo Mycoplasma pneumoniae, ki povzroča okužbe dihalnih poti, v lanski sezoni povečalo za približno trikrat v primerjavi z leti pred pandemijo. Hospitalizacije so bile tudi 2,6-krat pogostejše. Tudi v drugih državah, vključno s Slovenijo, smo v zadnjih letih beležili več okužb, denimo z respiratornim sincicijskim virusom (RSV). Čeprav je bilo bolnih več otrok, pa mali bolniki niso bili bolj bolni, kot je pričakovano. Tako naj bi bilo zato, ker bolezni niso hujše ali bolj nalezljive, ampak zato, ker še vedno odplačujemo »imunski dolg«.

Kaj je imunski dolg?

Izraz imunski dolg se je prijel kot opis pojava, ki so mu botrovali ukrepi med pandemijo. Ker se med njo nismo družili, obenem pa smo si umivali roke, se razkuževali in nosili maske, smo se v letih omejitev veliko manj okuževali tudi z drugimi boleznimi, ne le s covidom. Majhni otroci, ki sicer zbolijo tudi po desetkrat v enem letu, skorajda niso bili bolni. Nekateri virusi, kot tudi določene vrste gripe, so v tem času praktično izginili in nismo zabeležili niti ene okužbe. Ko so se omejitve sprostile, ljudje pa vrnili v normalno življenje, so se vrnile tudi bolezni. Za njimi pa zdaj oboleva več ljudi naenkrat preprosto zato, ker se obolevanje in z njim odpornost proti določenemu virusu nista v populaciji porazdelila tako, kot bi se brez ukrepov. Ta pojav poimenujejo imunski dolg, ki ga še vedno odplačujemo. Nihče ne želi napovedati, do kdaj se nam bodo covidna leta poznala, a pričakuje se, da bodo posledice izzvenele najpozneje v nekaj sezonah.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 47, 19. november 2024.

revija Jana