Revija Zarja

Že nekaj let imam težave s ščitnico. Lani mi je uspelo z več naravne hrane, več počitka in notranjega miru ter z dodajanjem nekaterih hranil v obliki  prehranskih dopolnil prvič doseči normalne vrednosti. Zdravnica se je strinjala, da zdravila niso več potrebna. Zmaga! Ta zima je za moj okus preveč siva in se mi pozna tudi na počutju. Ker me je zanimalo, kako gre moji ščitnici, sem šla samoplačniško opravit teste in ti spet kažejo, da je ščitnica »zaspala«. Mogoče delam kaj narobe? Uživam veliko zelenjave, pripravljam si zelene smutije ..., res pa je, da sem zaradi vremena več v zaprtih prostorih, in priznam, da pozimi bolj prija škrobna in sladka hrana. Ne morem si pomagati. Tudi kakšno kavo več potrebujem, da ostanem budna in zbrana. Je to razlog za slabše delovanje ščitnice?  Čez nekaj mesecev bom imela redni pregled in bi jo res rada »naravnala«, da bo delovala tako, kot vem, da lahko. Zato bom zelo hvaležna za vsak nasvet.

Olga iz Logatca

Upočasnjena oziroma slabše delujoča ščitnica je težava, s katero se srečuje vse več ljudi. Ker gre za žlezo, ki ureja domala celoten metabolizem, njeno slabše delovanje avtomatično pomeni tudi nenehen občutek utrujenosti, meglo v glavi, nezmožnost koncentracije, odebeljen jezik, upočasnjeno presnovo, ki ji sledi tudi pogosta anemija, motnje v prebavi (zaprtost ali driska) in splošen občutek, da je »baterija prazna« ... 

O tem, kaj vse lahko oslabi delovanje ščitnice in kako jo naravno uravnate, si lahko preberete v priročniku Uravnajte ščitnico, ki ga je mogoče prelistati tudi na shop.zazdravje.net. Iz izkušenj ljudi, s katerimi se pogovarjam na številnih dogodkih, ugotavljam, da verjetno polovica težav izhaja iz »glave«, druga polovica pa iz fizičnih vplivov, kot so neustrezna hrana (oziroma težave pri njeni presnovi), kemikalije in elektrosmog. 

Iz zakaj prav pozimi? O težavah s ščitnico večina strokovne literature ne piše kot o sezonsko pogojenih. Da letni časi še kako vplivajo na ščitnico, najbolj začutijo tisti, ki jo imajo nekje na meji normalnega delovanja. Če se poglobimo v vse, kar vpliva na njeno delovanje, sploh ne preseneča, da so težave izrazitejše v obdobju kratkih dni, sivine in ob pomanjkanju nekaterih hranil. 

Kdo je ščitnici ugasnil luč? Čeprav se mnogi obnašajo, kot da je sonce naš sovražnik, je to še vedno naš največji prijatelj in osnova za naše preživetje. Ker živimo na pol poti med ekvatorjem in severnim tečajem, imamo pozimi veliko krajši dan in tudi koti sončnih žarkov so takšni, da to ne prispeva k tvorbi vitamina D.  (Razen če se mu nastavljate na snegu, kjer lahko snežni kristali pomnožijo njegovo moč).

Zaloga vitamina D je zelo pomembna tudi za delovanje jeter. Ko začne tega dragocenega vitamina (danes vemo, da je še veliko več kot to, uvrščajo ga med hormone) zmanjkovati, jetra vse težje opravljajo svoje naloge. Ena izmed njih pa je prav pretvorba ščitničnega hormona T4 v aktivno obliko T3. Kar 60 odstotkov pretvorbe tega hormona se dogaja v jetrih, zato vsako poslabšanje stanja jeter takoj čutimo tudi v manjši razpoložljivosti ščitničnih hormonov. Brez jeter tudi zdravila za ščitnico ne morejo doseči želenega cilja.

In nasprotno, če jetra delujejo dobro, ga tudi oseba, pri kateri ščitnica izloča manj hormonov, tako dobro uporabi, da je na koncu delovanje telesa nemoteno. 

Najtežje obdobje za naša jetra je obdobje kratkega dneva – torej nekje od sredine novembra do marca. In ravno v tem obdobju se zvrstijo martinovanje, božične, prednovoletne in novoletne pojedine … Ravno v tem času imamo največ dela ob umetni svetlobi in hkrati uživamo takšno hrano, ki jetra še dodatno izčrpava. 

Revija Zarja

Bodite prijazni do svojih jeter. Privoščite jim dodaten vitamin D. (Poiščite naravne oblike aktivnega D3), ko pa bodo dnevi daljši, izkoristite vsako priložnost za odmerek naravnega vitamina D.  Zaužijte več pegastega badlja (najbolje v obliki standardiziranih glicerinskih izvlečkov), artičokinega čaja ali naravnih grenčic (npr. Hildegardina, švedska ...), ki pomagajo jetrom hitreje odplakovati smeti. Na srečo je pomlad pred vrati in bo kmalu na voljo tudi prva pomoč v obliki regratovih in čemaževih listov.  

Revija Zarja

Namesto zraka elektrosmog? Zadrževanje v zaprtih prostorih in »sprehodi po internetu« namesto po gozdu prispevajo tudi veliko večje obremenitve z ekstrosmogom. Sevanja mobilnih telefonov, računalnikov, brezžičnega omrežja in varčnih žarnic motijo delovanje ščitnice. Če že ne hodite veliko ven, vsaj zmanjšajte obremenitve v prostoru, v katerem bivate in delate. Izklapljajte wi-fi, kadar ga ne uporabljajte, telefonirajte le preko slušalke ali zvočnika, v prostorih, kjer delate, zamenjajte varčne žarnice s klasičnimi ali halogenskimi, ki imajo očem in telesu veliko prijaznejši spekter svetlobe in prostora ne polnijo z elektrosmogom. Če že niste v naravi, naj narava pride k vam. Več o tem, s katerimi sobnimi rastlinami lahko zmanjšamo količino strupa in sevanja, si lahko preberete v Zarji št. 38/2017 ali v knjigi Naravne rešitve za možgane.

Prazna vreča ne stoji pokonci. Pozimi praznimo zaloge vitaminov in antioksidantov, zato so naše shrambe proti koncu zime že precej prazne. To se seveda pozna tudi na delovanju imunskega sistema in sleherne celice. Zato februarja in marca povečamo vnos začimbnic, zelišč in kakovostnih naravnih pripravkov, ki lahko izboljšajo bilanco. Anemija in težave s ščitnico grejo z roko v roki, zato vse, kar naredite, da bi rešili eno težavo, avtomatično pomaga tudi pri drugi. 

Črevesje kot bojno polje? Veliko slišimo o tem, da je črevesna flora ključ do zdravja in da v njej domuje večina naših imunskih celic. Tudi delovanje ščitnice in črevesja je zelo tesno povezano; vse, kar poškoduje črevesno floro, neposredno vpliva tudi na raven razpoložljivih ščitničnih hormonov. 

Po ugotovitvah znanstvenikov 20–30 odstotkov pretvorbe ščitničnega hormona T4 v aktivno obliko T3 poteka v črevesju, seveda pod pogojem, da imamo normalno delujoče črevesje. Zato tudi jemanje sinteznih oblik hormonov ne bo izboljšalo razmer, če ga naše telo ni zmožno pretvoriti v aktivno obliko. 

Težko je reči, ali je to vzrok ali posledica, vendar je pri večini ljudi, ki imajo težave s ščitnico, prav črevesje šibka točka. Skoraj vsi bolniki s Hashimotovim tiroidisom imajo tudi težave s kandido. Zelo veliko jih ima še težave z nenehnimi okužbami v črevesju. Tudi značilno več okužb s H.pylori prizadene prav tiste, ki jim ščitnica slabše deluje. 

Črevesno floro slabimo tudi z uživanjem kofeina in sladkorja – tega očitno bolj zaspani ljudje (ki jim ščitnica slabo deluje) potrebujejo več, in tako se ujamejo v dodatni začarani krog težav s črevesno floro. 

Če se prepoznate v napisanem, bo najbolje narediti sistematično kuro za krepitev črevesne flore. Probiotiki + prebiotiki + protivnetne snovi, kot so klorofil, kurkuma in druge začimbnice, ki jih najdete v okvirčku, bodo v nekaj mesecih ozdravili sluznice. 

Pri bolj sistemskih težavah je najbolje uživati večstopenjsko fermentirane napitke, v katerih so hranila fermentirana in razgrajena do stopnje, ko jih celice lahko direktno vsrkajo in uporabijo za dvig celične energije. 

Začimbe za pospeševanje delovanja ščitnice: bazilika, galgant, ingver, janež,  črna kumina, klinčki, koriander, kumin, kumina, kurkuma, lovor, pelin, rožmarin, šetraj ... 

Revija Zarja

Hrana, ki »zavira« delovanje ščitnico. Kot zanalašč imamo pozimi na razpolago predvsem živila, ki dodatno zavirajo delovanje ščitnice. T. i. goitrogena živila zavirajo sintezo njenih hormonov. Zato so odlično naravno zdravilo za tiste, ki imajo preveč aktivno ščitnico, za tiste, ki jim ščitnica že komaj dohaja potrebe, pa so ravno ta živila prva na seznamu nezaželenih. 

V to skupino sodi večina zimske zelenjave. Zelje, ohrovti, brokoli, cvetača, koleraba, hren, gorčica,  kreša, triplat, t. i. azijska zelenjava, repa, redkvice …, vse to so odlična zimska živila, vendar ne za osebo z oslabljeno ščitnico. 

Poleg omenjene skupine križnic delovanje ščitnice upočasnjujejo soja, arašidi, pinjole, proso, breskve, jagode, špinača in sladki krompir.

Živila, ki zavirajo delovanje ščitnice: zelje, ohrovt, brokoli, cvetača, koleraba, hren, gorčica,  kreša, triplat, t. i. azijska zelenjava, repa, redkvice, soja, arašidi, pinjole, proso, breskve, jagode, špinača in sladki krompir.

Goitrogena živila vsebujejo veliko glukozinolatov, ki onemogočajo jodu, da bi se pravilno vezal v ščitnici, kar zavira tvorbo ščitničnih hormonov. Glikozinolati niso noben strup, temveč so zelo koristne snovi, ki v telesu delujejo proti glivicam, bakterijam, kot antioksidant in celo zavirajo razvoj tumornih celic. Težava je le v tem, da pri že oslabeli ščitnici njihovo uživanje stanje dodatno poslabša. 

Preberite še ...

· Zanimivosti · Oglas

Toplotne črpalke: Pametna naložba za varčno, trajnostno in udobno ogrevanje vašega doma

Največ glikozinolatov je v surovi zelenjavi. S kuhanjem na sopari se njihov delež zmanjša za približno tretjino. Podobno se zgodi tudi pri fermentaciji zelja in repe. 

To ne pomeni, da takšnih živil ne smete jesti. Občasno, in če jih boste ustrezno pripravili ter dobro začinili, ne bo težav. Če je to vaša osnovna hrana (kar za mnoge pozimi je), pa lahko občutno poslabša delovanje ščitnice. 

Zaradi opisanih težav s črevesjem so za osebe, ki imajo težave s ščitnico, pogosto problematična tudi nekatera druga živila – žita, ki vsebujejo gluten, jajca, mleko in mlečni izdelki.

Revija Zarja

Kako si pomagati?

Ščitnica bo bolje prestala zimo, če ji pripravimo dobro ozimnico v telesu. To predvsem pomeni, da poskušamo dočakati jesen z dobro zalogo vitamina D, z jetri v dobri kondiciji in z dobro okrepljeno črevesno floro. 

Priprave na naslednjo zimo začnite danes. Ne zamudite priložnosti za spomladansko razstrupljanje. Tudi spomladanski predvelikonočni post ni naključje! Vsak mikrogram težkih kovin, ki vam ga bo uspelo izločiti iz telesa, bo izboljšal proizvodnjo celične energije, metabolizem in olajšal delovanje ščitnici. 

Ščitnica se takoj odzove na vsako razbremenitev, ki jo dosežete na tem področju. Najbolj dramatično se je to pokazalo pri obremenitvah z živim srebrom. Ta v naša telesa prihaja z uživanjem rib iz onesnaženega morja,  konvencionalno pridelanih žit in v veliki meri tudi z amalgamskimi zalivkami. 

Veliko študij, ki so navedene v omenjenem priročniku, dokazuje neposredno povezavo med količino kemikalij v telesu in delovanjem ščitnice. Dobra novica je, da je dokazana tudi obratna povezava. Švedska raziskava je pokazala, da je varno odstranjevanje amalgamskih zalivk pri 79 odstotkih oseb, ki so imele težave s premalo delujočo ščitnico, bistveno izboljšalo ali celo normaliziralo njeno delovanje. 

Revija Zarja

3 nasveti ajurvedske medicine

• Ajurvedski zdravniki pri upočasnjeni ščitnici zelo priporočajo več kokosove maščobe. Zaradi svoje posebne strukture, ki jo sestavljajo srednjeverižne maščobne kisline, učinkuje tako, da pospešuje metabolizem in hkrati dela red v črevesju, kar je za aktiviranje ščitničnih hormonov zelo pomembno.  

• Stare vrste žit (predvsem ječmen, kamut, črni riž ...) vsebujejo veliko več rudnin in silicija od novodobnih križancev. Za delovanje ščitnice sta zelo pomembna selen in cink, in ravno te dragocene rudnine najdemo v starih žitih, ki razvijajo globoke korenine.

• Ajurveda priporoča tudi mlečne izdelke, vendar je treba biti pri tem pazljiv. Indijci si od malega krepijo črevesno floro, pri Zahodnjakih pa je ta zelo pogosto vneta, kar mlečni izdelki lahko le poslabšajo. Namesto po mleku raje posegajte po fermentiranih izdelkih, ki vsebujejo veliko koristnih probiotičnih bakterij in desnosučnih mlečnih kislin. Še najbolje bi bilo uživati več sirotke, koncentrirane sirotke, kisave ali molkosana. 

Slaba stran zelenih smutijev

Pozimi v zelenih smutijih prevladujejo ohrovti, zelje, brokoli, špinača. Klorofil je res koristen za naše telo, vendar le, če ga telo lahko uporabi. Uživanje surovih križnic pomeni tudi povečan vnos goitrogenih snovi, ki zavirajo normalno delovanje ščitnice. 

Zato so takšni napitki odlični za osebe s presežkom ognja v telesu in pretirano delujočo ščitnico. Pri hladnih tipih, tistih z upočasnjeno ščitnico ali slabše delujočo ščitnico pa lahko takšna dieta stanje občutno poslabša!

Objavljeno v Zarji št. 11, 13. 3. 2018.