Pexels

Moja srednja hčerka v šoli ni uspešna. Prva je v sedmem razredu in z njo nimamo težav v šoli, le tiste v zvezi s puberteto, a me to še najmanj skrbi. Najmlajši sin je prvošolček, a včasih že prehiteva srednjo deklico, ki je v tretjem razredu, in jo celo popravlja. Nič ne zaleže, če ji ga postavljamo za zgled, da bi se od njega kaj naučila. Razredničarka nam našteva le, česa ne zmore, mislim, da jo ima na piki, kot smo včasih rekli. Poštevanke se res ni uspela naučiti, računa do deset. Če ji povem, kaj mora narediti, sešteti ali odšteti, ji včasih kar uspe. Doma veliko sedim zraven nje, a se upira in noče delati, postala je jokava kot kak dojenček. Že v prvem, predvsem pa v drugem razredu so predlagali ponavljanje, a na to z možem nisva pristala. V šoli vztrajajo, da bo tretji razred ponavljala, omenjali so celo, da bi jo morali prešolati na lažjo šolo. Mož se je s tem nekako sprijaznil, jaz pa nikakor nisem za to. Vem, da je dovolj bistra, a lena in se ji ne ljubi potruditi, vem tudi, da se ji bo odprlo, če bova vztrajala. Pravzaprav nisem čisto proti ponavljanju, ampak ne še zdaj, ker je še premajhna, morda pozneje, v šestem ali sedmem razredu. Takrat bo večja in bo bolj razumela, zakaj mora ponavljati, pa še lažje bo sprejela menjavo sošolcev, ker ji bomo to razložili. Kako naj se odločim?
Tajči

Ne rečem, da je šola lahka.

Učni načrti so nedvomno prenatrpani, a večinoma kljub vsemu prilagojeni razvojni stopnji otrok. Če ne zmore pridobivati osnovnega znanja, tudi ne bo zmogla nadgradnje.

Ponavljanje najbolj koristi v nižjih razredih.

V prvih dveh razredih ste imeli možnost ponavljanje odkloniti, ko se je razredničarka pogovarjala z vami o obstoječih možnostih, da bi skupaj prišli do najboljše rešitve. V tretjem razredu pa so učitelji tisti, ki se za to odločijo, tako da ga starši ne morete kar tako odkloniti. To je povezano s tem, da je prvo triletje namenjeno opismenjevanju in razvijanju osnovnih spretnosti, ob koncu tretjega razreda pa se že izkristalizira, ali ima otrok na določenem področju kakšne težave. Idealno bi bilo sicer ponavljanje prvega razreda, da bi res utrdila osnove, ampak to ste zamudili.

V primeru, da ji res ne bi šlo, bi bili pripravljeni na morebitno ponavljanje pozneje, v višjih razredih.

Po vašem mnenju bi to pozneje lažje prenesla, a vam zagotavljam, da ni tako. Kar se tiče uspešnosti, ne bi kaj dosti pridobila, saj bi ji manjkala trdna osnova, na kateri bi gradila naprej. Pomeni, da bi ji vedno bolj primanjkovalo osnovnega znanja. Kar pa se tiče vrstnikov, bo pozneje težje in ne lažje. Verjetno bo z nekaterimi sošolci in sošolkami navezala dokaj tesne odnose in bi bil šok ob menjavi vrstnikov večji. Bolj bi se zavedala svoje neuspešnosti kot zdaj, ko ji lahko vi bistveno uspešneje kot čez leta razložite, zakaj bi bilo to dobro. Zdi se mi, da želite odložitev ponavljanja v upanju, da morda vseeno ne bo potrebno.

Minimalni standardi znanja, potrebnega za uspešnost pri posameznem predmetu, so predpisani in jasni.

Zagotavljam vam, da so učitelji popolnoma usposobljeni presojati o individualnem napredku vsakega otroka in v primeru, da otrok le delno dosega predpisane standarde ali jih sploh ne, predlog za ponavljanje nikakor ni posledica tega, da bi kdorkoli imel kogarkoli na piki.

V šoli deklica ni uspešna, pa ne, ker bi bila lena, ampak  zato, ker ne zmore slediti snovi, jokava pa postaja, ker je v svoji koži nesrečna.

Dobra samopodoba je najboljši gradnik otrokove sreče.

Razmislite, kako na njeno samopodobo vpliva vaše mnenje, da je le lena, ob tem pa dela za šolo ne le dopoldne, ampak tudi ob popoldnevih. Uči se več kot vrstniki, uspeh pa je manjši. Če jo ob tem primerjate z mlajšim bratcem in ji ga postavljate za vzor, se še slabše počuti, zato bodite pozorni na to in je ne primerjajte več. Trudi se za dva, ob tem pa opaža, da jo drugi zlahka prehitevajo.

Ničesar niste napisali o tem, ali je deklica morda usmerjena kot otrok s posebnimi potrebami. Če še ni, le tecite do svetovalne službe in se za to usmerjanje dogovorite, tam boste dobili natančna navodila in pojasnila, kaj to sploh je in kaj je treba storiti v zvezi s tem.

Pohvalite njen trud.

Ponavljanja ji nikoli in nikdar ne predstavite kot kazen, ker ni bila »pridna«. Ne osredotočajte se le na ocene, pokažite ji, da cenite, da se je pripravljena potruditi.

Njen odnos do ponavljanja je skoraj v celoti odvisen od vašega pogleda. Če ji boste to predstavili kot nekaj, s čimer se vsi strinjate in kar je zanjo najboljše, bo to odločitev bistveno lažje sprejela, predvsem če ji boste vse predstavili v luči nove priložnosti. In ja, če me vprašate za mnenje, se mi zdi ponavljanje v tem primeru najboljša izbira, na tak način se vaša deklica lahko nauči in utrdi osnove, ki so nujno potrebne za spremljanje pouka in šolsko uspešnost. Ob tem pa ji tudi pomagajte najti tista področja, na katerih bo lahko dosegala uspehe in ki bi jo veselili. To ji bo pomagalo pri premagovanju čustvene stiske. Srečno!

Eva

Objavljeno v reviji Jana,  št. 23, 10. junij 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana