Shutterstock

Ko šola postane prostor groze, bolečine in nepredstavljive žalosti, se svet za trenutek ustavi. Vsakič znova, ne glede na to, kolikokrat smo že brali o strelskem napadu. Če se zgodi tako zelo blizu nam, pretrese še toliko bolj. A praktično vse te tragedije imajo skupno točko. Krvnika, ki je obenem žrtev. Človeka, za katerega je bila šola prostor groze in žalosti že dolgo prej. Res je, šola je bila vsaj na trenutke nočna mora za vsakogar od nas, a to še ne pomeni, da lahko nad občutji otrok, ki jo obiskujejo danes, zamahnemo z roko. Posledice so globoke in trajne. Tudi pri tistih, ki ne posežejo po orožju.

Socialni strahovi otrok in najstnikov

Da bi se jim smejali. Da bi bili izključeni. Da bi se iz njih norčevali zaradi videza. Da edini ne bi bili povabljeni na zabavo. Da ne bi nihče hotel sedeti z njimi pri kosilu. Da bi postali žrtev potegavščine. Da bi se osramotili pred sošolci. To so največji socialni strahovi otrok in najstnikov. Že to, da se s temi strahovi neprestano srečujejo, je za mnoge velik stres. Nemalo pa jih točno to doživlja. Vsak dan. Znova in znova. Da, otroci so. Majhne probleme imajo v primerjavi z nami, mislijo številni odrasli. A verjetno ne bi razmišljali tako, če bi sami v službi vsak dan prenašali zasmehovanje in opazke, morda celo izsiljevanje in udarce. Ko to doživljajo odrasli, temu pravimo mobing. Kazniv je po zakonu. Ko to doživljajo otroci, je to pač nekaj, kar bodo otroci prerasli. Morda celo res. A pozabili ne bodo nikoli. Občutki manjvrednosti in zavračanja se bodo vgradili v njihovo osebnost. In mali otroški problemi bodo postali veliki, ko bodo odrasli.

Profimedia

Fant s problemi

Psihološki profil strelcev v šolah je skorajda enoznačen, vsi ga že poznamo. Praviloma gre za fante, stare med 14 in 18 let. V šoli so doživljali izključenost, zasramovanje in nasilje. Nekaterim so z dodatno porcijo tega postregli tudi doma. Depresivni so, nesamozavestni, tihi, umaknjeni. V svoji tišini pa sanjarijo o maščevanju in načrtujejo nekaj »velikega«, nekaj, po čemer si jih bo svet zapomnil. Povračilo za vse krivice, vsa ponižanja, vse zavrnitve. Iz žrtve se v svoji glavi prelevijo v komandosa, maščevalca, delivca pravice. Svojih namenov ponavadi niti ne skrivajo. Kar 76 odstotkov jih je pred incidentom objavilo grozeče vsebine na družbenih omrežjih ali o svojih namenih naglas govorilo. Še enkrat več jih nihče ni poslušal. Otroci pač. Majhni problemi. Analiza Secret Service NATC je pokazala, da bi večino napadov lahko preprečili. Če bi le kdo reagiral, dokler je bil še čas.

Kakšno je ozadje? Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 24, 17. junij 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana