© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 3 min.

Prišel, videl, zmagal


Lara Jelen
22. 10. 2014, 22.06
Posodobljeno
09. 08. 2017 · 09:57
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Jure Stegu, prvak avstrijskega mednarodnega tekmovanja IFBBJure, se je približno pred letom dni odločil, da se bo spravil v takšno telesno formo, kot si jo mnogi med nami stežka že samo predstavljamo.

Prišel, videl, zmagal

Sledila sta odrekanje in stroga disciplina. A z močno voljo je premagoval popolno spremembo vsakdana in težave, ki jih takšne priprave pač prinesejo s sabo. Njegovo asketsko življenje in ves trud pa sta bila poplačana na nedavnem mednarodnem tekmovanju IFBB (International Federation of Bodybuilding and Fitness) v Avstriji. Ker se takšnih tekmovanj nikoli poprej ni udeležil, je tja bolj kot po kaj drugega odšel zgolj po vtis, kako je vse skupaj videti. Na svoje veliko presenečenje in veselje pa je v svoji disciplini zmagal! To mu je dalo motivacijo, da bo vztrajal, nam pa je zaupal, kakšno je življenje moškega z najlepše izklesanim telesom.

Jure je vse kaj drugega, kar bi od moškega, ki se aktivno ukvarja s fitnesom in poziranjem, morda pričakovali. Preprost, z glavo in srcem na pravem mestu, srečno poročen, ima dvanajstletnega pastorka in je redno zaposlen. Kako mu sploh vse to uspeva?

Čips vedno pri roki, a prepovedan. Dvaintridesetletni Jure iz Zagrada pri Celju je po poklicu potnik, ki ves svoj delovnik s sabo v avtu prevaža polne škatle čipsa, ki pa ga sam ne sme jesti, čeprav bi se mu včasih prilegel. Prehrana je najpomembnejša za popolno telo, zato mu tudi povzroča največ preglavic. Njegov dnevni prehranjevalni načrt je izjemno omejujoč, kar zna biti za moškega, visokega 190 centimetrov, precej frustrirajoče. Čeprav je pogosto, na vsake tri ure, skupaj na dan zaužije skromnih 1500 kalorij! Za primerjavo – toliko naj bi jih dnevno zaužila ženska, ki želi shujšati. Za moškega, ki se povrh vsega aktivno in profesionalno ukvarja z vadbo, pa je lahko takšno prehranjevanje pravi izziv, zato občutki pomanjkanja niso redki.

Tehtnica, obvezna oprema. Jure sicer trenira že dvanajst let, šele letos januarja pa se je odločil, da bi se v prihodnosti želel udeležiti mednarodnega tekmovanja IFBB. Njegov trener Gregor Tuš, o katerem Jure govori samo v superlativih, ga je podprl, s tem pa se je začelo garaško delo. Redna intenzivna vadba je bila še najmanjši problem, vajen je je bil že od prej. Veliko večja težava je bil popolnoma spremenjen način prehranjevanja. »Spomnim se, kako rad sem zajtrkoval kosmiče z mlekom in kako sem bil šokiran, ko mi je trener takoj na začetku povedal, da se lahko od njih kar poslovim. Tako kot tudi od vseh ogljikovih hidratov (če jih uživamo, so naše mišice manj izrazite). Moj priljubljeni zajtrk so nadomestili proteini, ki si jih zmešam z malo kokosove moke. Ogljikove hidrate, brez katerih je pogosto zares težko funkcionirati, pa nadomeščam z obilico zelenjave,« pojasni. Zaradi stroge diete si mora vsak večer pripraviti obroke za naslednji dan, da jih lahko vzame s sabo v službo, kjer jih zaužije ob točno določeni uri. Kuhinjska tehtnica, s katero natančno stehta vsak zaužiti obrok, je pri tem obvezna.

Alkohol in popivanje s prijatelji ne prideta v poštev. »Marsikdo je to le stežka sprejel, češ eno pivo ti pa že ne bo škodilo. Sam popivanja nič ne pogrešam in vse dokler me družba ne sili, da se ji pridružim pri pitju, me ne moti, če to počno drugi okrog mene. Je pa res, da je  naše dopustovanje z družino in prijatelji posebno. Moj vsakdan je drugačen od njihovega, kar so dobro sprejeli.«

Zmagi naproti, potem pa banana. Jure se je 13. septembra letos odpravil na mednarodno tekmovanje IFBB (tekmovanje v fitnesu in bodibildingu) v avstrijsko mesto St. Polen. Tekmoval je v disciplini athletic physique, v skupini moških, višjih od 178 cm. »Na tekmo sem odšel popolnoma sproščen, predvsem pa brez kakršnihkoli pričakovanj.« To se je hitro spremenilo, ko so predstavili šest finalistov in med njimi poklicali njegovo ime. Bil je edini Slovenec med njimi, kar je bil zanj izjemno velik dosežek, zmaga pa mu je, priznava, pošteno orosila oči. »Kako mi ne bi, ko pa sem v to vložil toliko truda, odrekanja, volje in časa.« Poleg zmage se je na dan tekme neverjetno razveselil še nečesa –banane, ki je vse od začetka priprav ni bilo na njegovem jedilniku. »Težko razložim, ampak ko se moraš hrani odrekati v tolikšni meri, se banane razveseliš bolj, kot če bi ti kdo ponudil jahto na morju. Hrano čisto drugače okušaš, hvaležen si za vsak grižljaj. Ko mi je trener povedal, da lahko z banano pojem še sto gramov riževih vafljev, ki jih prej nikoli nisem maral, sem jih pojedel z užitkom, ki ga stežka opišem.«


Več preberite v tiskani Jani (št. 42, izid: 21. 10. 2014).


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.