Revija Zarja

Nominiranci bodo prvič predstavljeni na odprtem odru 4. Festivala celostnega zdravja v soboto in nedeljo v Cankarjevem domu v Ljubljani. Na stojnici projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko prevzamete glasovnice ali glasujete neposredno tukaj: GLASOVNICA SKUPAJ ZA ZDRAVJE

Rok za oddajo glasov je 28. februar.

»Več glav več ve, več kuhalnic bolje in predvsem pestreje kuha,« je moto te zanimive skupine petih žensk, ki se skrivajo za blogom nenavadnega imena Bor mašina za punce. »Zavohale« so se na Twitterju, potem pa prepoznale talente in skupno ljubezen do kuhanja. Dobra štiri leta ustvarjajo jedi in poglabljajo prijateljstvo. Brez debat, ki se med njimi krešejo že pred samo kuharijo, marsikateri dober recept ne bi nikoli nastal.

V ozadju bloga je večletno prijateljstvo?
Vsaj delno. Nina in Tina sva bili sošolki na faksu, z drugimi puncami pa smo se »zavohale« predvsem na Twitterju. Potem smo prepoznale talente in skupno ljubezen do kuhanja. Tako bi lahko rekli, da je bil blog delno tudi izhodišče za to, da se je prijateljstvo poglobilo in okrepilo.

Koliko časa vas povezuje blog?
Junija leta 2014 smo začele skupaj ustvarjati vsebine, sicer pa se je Bormašina rodila januarja 2013.

Nenavadno ime za kulinarični blog. Kaj nam sporočate z njim? 

Ime bloga je nastalo kot preblisk in asociacija na tipično moško orodje iz delavnice, vrtalni stroj. Eden bolj osnovnih pripomočkov v kuhinji, ki je sicer (malce stereotipno in prav nič feministično) domena žensk, pa je električni mešalnik. In tako je nastala bor mašina za punce. Takrat smo bile res še punce, danes smo že bolj ženske.

Revija Zarja

Predstavite se, drage dame, ki poskrbite, da se nam cedijo sline ob pogledu na vaš blog.
Bernarda, umetniški del Bormašinc, je po poklicu sicer profesorica likovne umetnosti, pri Bormašinci pa je dežurna za fotografije in »ta zdrave« recepte. Prepričana je, da ljubezen res gre skozi želodec, da je pravi gurman carpediemovski kulinarični firbec in da je ni boljše stvari na svetu od čokolade. 

Sanja, študentka, se najraje igra z besedami in barvami. Ker ji časa vedno zmanjkuje, je njena kuha preprosta in bliskovita, kuhinja pa le redko pospravljena. Slepo sledi filozofiji, da se s pravo količino masla da rešiti še tako neposrečeno jed. Ko bo velika, bo imela svoj vrt.

Ana, sanjačica, najde svoj mir v dobri družbi, vroči čokoladi (no, iskreno, skoraj vsaki čokoladi), plesu in v kuhinji. Rada razveseljuje druge, in to je del čara kuhanja in peke, to pa se trudi početi tudi v službi kot socialna pedagoginja.

Nina je službeno kadrovnica, prostočasno kuharica, po potrebi pa občasna športnica. Življenje uspešno uravnava s polnovrednimi obroki in nutello na žlico. 

Tina, diplomirana komunikologinja, sicer pa tudi slaščičarka, Ljubljančanka. Kuham zato, ker v kuhariji najdem svoj mir (tudi pred svojo dvoletno deklico, ki je ravno v fazi nenehnega trmoglavljenja), in svet je lepši, predvsem pa slajši.

To ni tipičen kulinarični blog. Z malimi osebnimi zgodbami ga želite personalizirati.

Preberite še ...

· Zanimivosti

Presenetite jo drugače kot običajno

Tako je. Ko smo razmišljale, katero dodano vrednost bi dale blogu, da ne bi bil le še en v množici kulinaričnih blogov, je bilo kar vsem skupno to, da izredno rade pišemo. In tako smo združile kuharsko ustvarjanje in priložnost, da na blogu nekaj povemo in se tako bralcem mogoče približamo še po drugi strani. Včasih je res super, ko lahko izliješ dušo na »papir«. Tako marsikaj predelaš, hkrati pa še nekaj skuhaš. 

Revija Zarja

Kako ste si razporedile obveznosti objav na blogu?
Ob tematskih sklopih, ki so naša redna praksa, si naredimo razpored in določimo, ob katerih dnevih bo katera objavila. Nekako smo skozi čas ugotovile, da je to edini način, da je toliko raztreščenih deklet na kupu vsaj približno zorganiziranih. Je pa res, da prevzamemo vloge in funkcije, ki nam najbolj ustrezajo – Sanja in Bernarda fotografijo, Ana in Tina mogoče malce bolj organizacijsko plat, Nina pa nikoli ne razočara z odličnimi recepti.

Ste si razdelile področja: sladko, slano, vegansko in podobno?
Namenoma ne. To, da nismo »ukalupljene« in da se ne držimo zgolj tistega, kar naj bi najbolj znale, je super priložnost, da se tudi česa naučimo. In ravno želja po tem, da nas blog česa nauči, je dobra motivacija. 

Ali je vaš blog le ljubiteljski?
V prvi vrsti je bil to hobi. Sčasoma so se pojavili tudi občasni zaslužki, ampak ravno toliko, da pokrijemo letne stroške domene in spletnega gostovanja. 

V virtualnem svetu ste lepo združene. Kako pogoste se družite tudi v resničnem svetu?
V zadnjem času zaradi obveznosti (službe, magisteriji, otroci – nasploh bi lahko rekli temu življenje) dokaj težko uskladimo urnike. Če ne drugače, se nam uspe dobiti na poroki katere od nas.

Nad čim so vedno znova navdušene brbončice bormašinc?
Za tale odgovor bi bil sicer potreben temeljit premislek, ampak mislim, da s sladicami ne moremo dosti ustreliti mimo. Saj smo vendar ženske, če ne drugače, so sladice in podobne dobrote potrebne za premagovanje hujših čustvenih naporov. Hkrati pa sladice ponujajo toliko širine in možnosti za ustvarjanje, da je to res področje, na katerem nam nikoli ne zmanjka idej in receptov.

Kakšna je filozofija kulinarike, ki jo s svojim blogom propagirate?
Brez kompliciranja, nepotrebnega balasta, predvsem pa kulinarika, ki je uporabna vsak dan.

Ali ste določile skupne usmeritve na poti do bolj zdrave prehrane?
To bi bilo pa malo težko, saj nas je pet! Se pa vsaka po svoje trudi zdravo živeti, v tem času je to tako ali drugače neizbežno.