Revija Zarja

O škodljivosti sončnih žarkov je bilo veliko napisanega, a še zmeraj se najdejo takšni, ki zaščitne kreme sploh ne uporabljajo. Vendar pa tudi če se z njo redno mažemo, to še ne pomeni, da smo zares zaščiteni pred sončnimi žarki.

Morda včasih kar pozabimo, da nas sonce ne opeče le, ko se sončimo. Lep sončen vikend na pikniku ali kjerkoli na prostem, dolg popoldanski sprehod, obisk športnega dogodka na prostem – vse to so priložnosti, da postanemo rdeči kot kuhan rak. Kar seveda ni videti lepo, še huje pa je, da je nevarno. Nezaščiteno izpostavljanje sončnim žarkom zvišuje nevarnost za kožnega raka. Tudi ljudje s temnejšo poltjo, ki jih ne opeče rdeče, so v nevarnosti, če kože ne zaščitijo. In ni nevarno le, če nas opeče do rdečega – tudi predeli kože, ki običajno ne pordevajo, ker so sonca vajeni, lahko utrpijo veliko škodo, če jih ne namažemo z zaščitno kremo – denimo spodnji del rok.

Tisti, ki kreme za sončenje redno uporabljajo, morda ne vedo, da nanos kreme še ne zagotavlja zaščite, ki je navedena na embalaži. Večinoma verjamemo, da je faktor, višji od 30, dobra zaščita. Običajno pa sončna krema s faktorjem 30 realno omogoča zaščito s faktorjem okoli 15. Da bi bila zaščita res ustrezna faktorju 30, bi morali nanesti 2 mg kreme na kvadratni cm. Tako namreč merijo učinek v laboratorijskih testiranjih. Ker sončna krema v resnici ščiti manj, kot označuje faktor na embalaži, je pametno, če začnemo poletno sezono z najvišjim faktorjem zaščite oziroma podvojeno mero od tiste, ki mislimo, da jo potrebujemo.

Koliko kreme torej nanesemo na kožo pred sončenjem? Seveda ni priporočila, ki bi bilo za vse enako. Ne gre le za to, da smo ljudje različni – tudi izdelki na tržišču so tako raznoliki, da enotnega pravila ni: za zaščito pred sončnimi žarki poznamo olja, pene, spreje, kreme in še kaj. V splošnem pa velja, da je za zaščito celega telesa potrebno šest čajnih žličk kreme za sončenje. Preprost izračun pokaže, da čez vikend, ki ga želimo preživeti na soncu, potrebujemo 200 ml kreme na osebo. To je precej več, kot je povprečna raba. Razlika nastaja zato, ker krem za sončenje ne uporabljamo pravilno.

In kako se torej pravilno namažemo?

Slišati je neobičajno, a odmerke kreme bomo navajali v – kovancih. Za mero bomo uporabili kupček kreme iz tube na dlani, v premeru primerljiv s kovanci – od desetih stotinov do dveh evrov.

Hrbet

Predvsem moški najpogosteje zbolevajo za rakom kože prav na hrbtu. Ker ta večino leta ni izpostavljen sončnim žarkom, je upravičena domneva, da je glavni vzrok prav poletno sončenje. Za zaščito hrbta potrebujemo dvakratno količino kreme v velikosti kovanca za dva evra. Vedeti pa moramo, da med sončenjem, ko ležimo na brisači, tkanina vpije veliko kreme, tako da takrat, ko vstanemo, nismo več tako zaščiteni kot na začetku sončenja.

Prsi

Za zaščito prsnega predela potrebujemo kreme vsaj v velikosti kovanca za dva evra. Težava s prsnim predelom in z dekoltejem je, da sta izpostavljena sončnim žarkom, tudi kadar se ne sončimo. V vsakodnevni rutini poskrbimo za zaščito obraza, kaj hitro pa pozabimo na vrat, tilnik, dekolte. Koža sčasoma dobi različne nepravilnosti – od temnih madežev do svetlih nepigmentiranih lis. Postane groba na dotik in izsušena. Zaradi izpostavljenosti sončnim žarkom se zniža količina kolagena v podkožju, kar naredi kožo neprožno in postarano. Zato je treba poskrbeti za primerno zaščito dekolteja vsakokrat, ko je izpostavljen soncu, ne le kadar se sončimo.

Preberite še ...

· Slovenija

(EKSKLUZIVNO) Luka Založnik, pričevalec iz afere Dars: Rok Snežič mi je narekoval, Feštajn pa je snemal

Pleša

Za zaščito redko poraščenega lasišča ali pleše potrebujemo za dvoevrski kovanec kreme, še raje več. Zdravniki plešastim moškim priporočajo slamnik, saj ta z zavihki poleg pleše ščiti tudi ušesa in obraz.

Trebuh

Koža na trebuhu je redko izpostavljena soncu, zato je tem bolj občutljiva. Na začetku sezone sončenja bo dovolj za evrski kovanec kreme, zdravniki pa priporočajo, da še preden zares ležemo na sonce, si raje nekaj dni podlago nabiramo v senci, kajti nobena krema za sončenje ne more nadomestiti takšne naravne zaščite.

Več v Zarji št. 25, 19. 6. 2018.