Shutterstock

»Psi uravnavajo telesno temperaturo predvsem z oddajanjem toplote s sopenjem. Pri tem vdihnejo hladnejši in bolj suh zrak skozi smrček ter izdihnejo topel in vlažen zrak skozi gobček. Za učinkovito hlajenje je torej pomembno, da imajo zdrave in pravilno oblikovane dihalne poti. Že pri zunanji temperaturi 22–25 °C zmanjšajo telesno aktivnost in iščejo prostor za počitek v senci ali na hladnih tleh. Pri zunanji temperaturi nad 28–30 °C mehanizmi ohlajanja ne zadoščajo več in telesna temperatura začne naraščati. Če temperatura okolja preseže meje pasjega hladilnega mehanizma, lahko pride do pregrevanja in toplotnega udara. To je življenjsko ogrožajoče stanje, ki je posledica čezmernega dviga telesne temperature. Pride lahko do šoka, multiorganske odpovedi in celo smrti. Pes, pri katerem se razvijejo znaki toplotnega udara, potrebuje takojšnjo veterinarsko pomoč,« pojasnjuje Rado Zajc.

Določene pasme so še občutljivejše

»To so pasme s kratkim gobčkom, kot so mops, angleški ali francoski buldog, pekinčan … Ti psi imajo zaradi kratkega gobčka zelo stisnjene in zmanjšane nosne školjke, ki kot eden najpomembnejših delov pasjega 'hladilnika' v  veliki meri izgubijo svojo funkcijo. Pogosto imajo te pasme še več drugih sprememb dihalnih poti, kar imenujemo brahicefalni sindrom. Njegova posledica sta oteženo dihanje in hudo motena sposobnost ohlajanja telesa, kar močno poveča nevarnost toplotnega udara.«

Nikar na sprehod sredi dneva

Do toplotnega udara lahko pride bodisi zaradi visoke temperature okolice bodisi ob telesnem naporu. »Aktivnosti, med katerimi se lahko telesna temperatura nevarno dvigne, so dolgi sprehodi, tek ob kolesu ali igra prinašanja žogice, predvsem v toplem in sončnem vremenu. Daleč najpogostejši vzrok za toplotni udar s smrtnim izidom pri psih pa je puščanje živali v zaprtem avtomobilu. V zaprtem avtomobilu ob sončnem vremenu temperatura po petih minutah naraste za 4 °C, po desetih za 7 °C, po pol ure za 16 °C in po eni uri za 26 °C. Tako pri zunanji temperaturi 34 °C temperatura v avtu po 30 minutah doseže 50 °C in po eni uri 60 °C. Tudi če avto stoji v senci ali pustimo nekoliko odprto okno, je naraščanje temperature v vozilu lahko za žival usodno.«

Prepoznajte prve znake pregrevanja

Prvi znaki pregrevanja pri psu se pokažejo kot neprestano močno sopenje, lahko tudi povečano slinjenje, notranja stran uhljev je vroča in pordela, vrat je pogosto iztegnjen, jezik visi daleč iz gobca, opazimo nemir, živčnost ali celo paniko. Pes si poizkuša z močnim sopenjem znižati telesno temperaturo. Poskuša se umakniti na hladno, senčno mesto. Kadar to ni mogoče (ker je, na primer, zaprt v avtomobilu ali privezan na soncu), se njegovo stanje hitro slabša in pride do toplotnega udara, kar se kaže kot hitrejše in plitvejše dihanje, hitro bitje srca, aritmije, močna pordelost sluznic in jezika, apatičnost, nekoordinirano gibanje, motnje ravnotežja, lahko pride do bruhanja in (krvave) driske, telesna temperatura se dvigne nad 41 °C. Če žival ne dobi pomoči, pride do šokovnega stanja: sluznice so blede ali modrikaste, pojavijo se krči, sledita izguba zavesti in pogin.«

Hitro ukrepajte!

Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 27, 4. julij, 2023.

revija Jana