Piotr Skrzypiec

»Ampak najlepše stvari na tem svetu so zastonj. Le nekaj truda zahtevajo od nas.« To so besede, ki jih je Igor Drnovšek neštetokrat slišal od znanca v mladosti. Očitno so se mu dovolj zasidrale v spomin, da so se spremenile v nekakšno življenjsko mantro. Ter se nazadnje spremenile v naslov knjige Najlepše stvari so zastonj.

V knjigi avtor opisuje 42 doživetij po Sloveniji za vse čute in letne čase. To niso najbolj priljubljeni turistični izleti, temveč pohajanja, ko je bolj kot cilj pomembno doživetje. »Če pohajanje razumeva kot preživljanje prostega časa v naravi brez nekih ciljev, se mi zdi, da smo Slovenci pozabili, kako se pohaja. Rekel bi, da živimo v kulturi, ki poveličuje kvantitativne uspehe. Marsikdo gre recimo na Triglav le zato, ker je to slovenski XXL,« je prepričan Igor Drnovšek, ki ponuja alternativo v opazovanju kačjega pastirja na močvirnem travniku. Prepričan je namreč, da tako veliko bolje izkoristimo prosti čas, pa čeprav je to le ena ura na dan. S svojimi idejami za izlete nas spodbuja, da za pohajanje v naravi izkoristimo tudi tisto malo časa, kolikor ga imamo na razpolago: »Najlažje je, da sedemo pred televizijo. Na zaslonu je vedno kaj zanimivega. Težje se je obuti in oditi na sprehod v gozd. V resnici pa smo podobni deklici, ki čaka na belega konja, vmes pa marsikaj zamuja.«

Pol ure v viseči mreži

Njega je za odkrivanje neznanih kotičkov navdušila sestra, ko ga je po koncu osnovne šole peljala smučat na Kanjevec: »Bilo je 21. junija. Rekla je, da bova malo nosila smuči, potem pa smučala. Seveda sva dva dni nosila smuči in nato smučala iz Kanjevca do Velga polja. Bilo je nepozabno. Odkril sem, da se je treba za določene lepe stvari malce potruditi.« In začelo se je njegovo iskanje lepih doživetij: »To je lahko lepota v naravi ali v glasbi.« Igor Drnovšek je namreč pevec v zboru Slovenske filharmonije.

Seveda še vedno hodi tudi na vrhove, a veliko raje na take, ki so skriti ali odmaknjeni od ustaljenih poti: »Recimo tak je Kozji vrh nad dolino Kokre ali pa Veliki vrh nad Jezerskim. To so vrhovi, ki so odmaknjeni, a ponujajo vse tisto, kar ponujajo veliki – odprte poglede, travo, kjer se iz nahrbtnika vzame knjigo in nekaj prebere.« Njegova stalna spremljevalka je tudi viseča mreža: »Po pol ure v viseči mreži je občutek v nogah in glavi precej drugačen.«

Gledanje oblakov, pozabljena prostočasna dejavnost

Ideja za knjigo pa se je začela, ko je v pozni jeseni s kolegom odšel na Krnsko jezero in je bilo to zamrznjeno. Bila sta brez drsalk, a tako je bil prevzet, da se je vrnil naslednji konec tedna. »Bilo je neverjetno. Ves čas pa sem se spraševal, zakaj tam ni nikogar. Prišel sem z otroki, pa še s sosedovimi otroki in bilo je čudovito,« se spominja. Tedaj je začel načrtno iskati poti, ki bi bile lahko predstavljene v knjigi. Meni, da smo ljudje vajenih uhojenih poti, ker nismo pripravljeni tvegati: »Včasih pa je bolje za dušo, da malo zagaziš v bel deviški sneg, ne da bi vedel, kam boš prišel. A če ne drugega, boš šel nazaj po svoji gasi.« Poleg opisanih izletom vsem svetuje, da v svoji okolici najdejo skrite kotičke: »Pojdi v naravo, odpri oči in slej ko prej boš našel nekaj, kar te bo navdušilo.« Ob tem opozarja, da je treba v naravi prevzeti odgovornost tudi za svojo varnost.

Svoje navdušenje nad naravo je prenesel tudi na otroke. Hčerki je tako predlagal, da bi njen rojstni dan praznovali na Kriških podih. Hčerka ga je vprašala, kaj bodo pa delali tam: »Kozoroge bomo gledali.« In so jih res. Hčerka je bila navdušena in poslej so vse rojstne dneve praznovali na tak način.

Igor Drnovšek v svoji knjigi predlaga še eno prostočasno dejavnost, na katero smo pozabili – gledanje oblakov. »Gledanje oblakov je za koga zapravljanje časa, a v resnici ni,« razmišlja in nadaljuje: »Človek potrebuje odklop, da se v resnici posvetiš sebi, delaš neke preglede za nazaj in poiščeš načrte za naprej. Za to potrebuješ mir in si moraš vzeti čas. Gledanje oblakov je zelo primerna dejavnost za zidanje svojih gradov.« Torej ni nobenega izgovora več: jeseni je narava prelepa, ogledujmo si jo vsaj uro na dan.