Bralci in bralke revije Jana so izglasovali, da je 23. Slovenka leta Petra Majdič, prva dama smučarskega teka. Lahko bi še enkrat našteli vse uspehe, ki jih je dosegla v 22-letni športni karieri (do danes je že 42-krat stala na odru za zmagovalce), vendar pa smo jo nominirali za Slovenko leta predvsem zato, ker je v herojskem teku s kar petimi zlomljenimi rebri izpisala najbolj dramatično zgodbo olimpijskih iger v Kanadi. Nato se je z zgodovinsko kolajno in - kljub poškodbam - z nasmehom na obrazu vrnila domov.

Petra ima srce, večje od vseh težav, s svojimi sporočili je učinkovito pripomogla tudi k optimizmu v Sloveniji. Ob tem je poudarila, da ne gre za gladiatorske boje, ampak za športne igre in višje cilje. Po okrevanju se je odločila za nadaljevanje športne poti. Za cilj si je zadala svetovni pokal, svetovno prvenstvo in veliki kristalni globus, edini, ki še manjka v njeni zbirki pokalov.  

Za vami je sanjsko, pa tudi težko leto 2010, ko ste med telesnim in psihičnim okrevanjem prestali še eno življenjsko šolo. Kako ste ga doživeli?

»Zame je bil velik hendikep, da sem imela težave že s povsem običajnimi opravki. Okrevanje ni potekalo tako, kot smo pričakovali, nato pa sem začutila, da bi mi prijalo gibanje, treningi ... In v resnici je bilo tako. To je še en dokaz, da je ukvarjanje s športom zdravilno. Fizično okrevanje je nato potekalo hitreje, psihične bolečine pa so v tej prvi fazi potisnile v ozadje telesne. Poleti so nato za menoj prišle psihične posledice tega stresa. S temi bolečinami je bilo težko shajati, a tako kot vedno sem tudi tokrat gledala svetlejše strani tega dogajanja in življenja nasploh. Po vsem tem zdaj čutim, da sem bistveno močnejša, mirna in spokojna. Med takšnimi izkušnjami spoznaš minljivost, spoznaš, kaj je pomembno in kaj ne. Zaveš se resničnih vrednot. Dosegla sem raven, ko ne tekmujem več toliko za druge kot sama zase, da v bistvu treniram bolj ko ne le zato, da bi svojo športno pot končala dostojanstveno in če se le da - na vrhu!«

Bi lahko rekli, da ste popolnoma dozoreli in da greste naprej polni optimizma in samozavesti? Tak vtis dajete s svojimi izjavami in držo.

»Tek na smučeh je za človeka, ki se vanj poglobi, nekakšna mantra življenja. V bistvu človeka nauči živeti, nauči ga, kako premagovati ovire, kako dosegati cilje in kaj je pomembno.«

Kaj bi lahko bil za vas izziv, ko se bo sklenil krog športne poti, ki ste si ga začrtali za to sezono?

»O, zagotovo je to družina. Želim si otroke in družinsko srečo. Klub športno naravnanemu življenju sem predvsem ženska.«

---

Osrečuje me: življenje.

Potlačita me: nevoščljivost in majhnost v vseh pogledih.

Žene me: svoboda.

Želim si: družino in svobodo.

Če bi bila predsednica vlade, bi najprej: uvedla obvezno uro športa vsak dan in za vse ljudi!

---