Jaka Koren

Vzhodna ljudstva so temu rekla karma, naši predniki usoda, danes pa vemo, da vsak izmed nas s seboj na svet prinese dediščino preteklih rodov, ki je lahko bodisi pogubna bodisi odrešilna. To dediščino nam pomaga spoznavati rodoslovje, ki zmore s kombinacijo prastarih virov ter najnovejših genetskih in lingvističnih metod doseči, da davno mrtvi predniki odgovorijo na naša skrivna vprašanja in nam pokažejo pot v življenju.

Tudi srčna rodoslovka Vlasta Knapič iz Prebolda, ki sodeluje z najuglednejšimi domačimi in svetovnimi platformami, je na te načine odkrila reči, ki jih je njen rod zakopal pod plasti neizrečenega.

Kdaj in zakaj ste se začeli ukvarjati z rodoslovjem?

Ko sem se poročila, sem izvedela, da ima moževa družina izdelan celoten rodovnik, kar se mi je zdelo zelo zanimivo; možev stric ga je oblikoval že v 60. letih prejšnjega stoletja in podaril vsakemu sorodniku en izvod. Rada sem ga prebirala, vendar mi je bilo kar težko slediti vsem povezavam, zato sem se pred kakšnimi 18 leti obrnila na Petra Hawlino iz Slovenskega rodoslovnega društva in začela sodelovati z njim.

Čez čas sem navezala stik še z ustvarjalci spletne strani My Heritage, ki je danes ena izmed dveh največjih rodoslovnih platform na svetu; pomagala sem jim prevesti njihovo aplikacijo v slovenščino in vse odtlej delam tudi z njimi. To so bili moji rodoslovni začetki. Velika spodbuda v tej smeri je bila kasneje materina smrt. Tedaj mi je bilo nekako žal, da je nisem več spraševala in se pozanimala o usodah prednikov.

Kaj ste torej odkrili, ko ste se sistematično lotili proučevanja svoje družine?

Najprej sem se lotila raziskovanja očetove linije, o kateri sem vedela najmanj. Zato sem se lotila dela po svoje, da bi zapolnila to vrzel; začela sem brskati po arhivih in  spletu, se pogovarjati z ljudmi, iskati vire … Tako sem na primer odkrila, da je očetovega najstarejšega brata v otroštvu spolno zlorabil vaški učitelj;  stric potem nikoli ni bil več enak, vse življenje se je vdajal pijači. Verjela sem, da ga je njegov oče – moj stari ata – nagnal od doma na Gorenjsko, ker je pil.

Pa se je izkazalo, da je hotel fanta zgolj rešiti pred tem učiteljem, ki je še naprej živel in kraljeval v tisti vasi. Dotlej nisem razumela, zakaj je ta stric vse življenje preživel na drugem koncu države, zakaj je bil tako labilen in zakaj si nikoli ni ustvaril družine. Zdaj vem, da je doživel hudo travmo in je nikoli razrešil. Ko je umrl, so ga pokopali v družinski grob v domači vasi; spomnim se, kako so mi sosedje govorili, da je lepo, ker smo ga vrnili rodni zemlji.

· Možgani

Ali je za izgubo otroških spominov kriva zgodnja amnezija?

Znano je, da se družinske travme in vzorci prenašajo iz roda v rod. Kaj so spoznanja, kot je to o stričevi bolečini, prinesla vam v smislu zdravljenja teh starih ran?

Dostikrat smo lahko otožni in zamorjeni, ne da bi poznali pravi vzrok, dejansko pa na nas pritiskajo vse te usode prednikov. Moja sestra je bila že kot zelo majhen otrok izredno občutljiva in melanholična in danes mislim, da so jo že tedaj zaznamovale travme moje stare mame. Ta je, kot rečeno, izgubila najstarejšega sina, ki je moral iti na Gorenjsko, za nameček pa ji je umrl še drugorojenec, in sicer se je pri 33 letih smrtno ponesrečil na delovni akciji. Približno v istem času ji je umrl tudi brat, ki je bil prav tako star okoli 30 let. Jasno je torej, da je morala zelo trpeti.

Jaka Koren

Vse te zgodbe seveda nezavedno vplivajo na nas, in če poznaš družinsko zgodovino, te to lahko samo obogati. Pa četudi še zdaleč ni sestavljena zgolj iz lepih stvari; a takšna je pač dediščina, ki smo jo prejeli. Šele ko zadeve zavestno spoznaš, jih predelaš in se z njimi nekako sprijazniš, si v bistvu razvozlal takšen življenjski vozel.

Katere metode so dandanes na voljo rodoslovcem?

En sklop je analiza arhivskih zapisov pa tudi kraja, od koder rod izvira. Če so vaši predniki več generacij živeli v istem kraju, je to kraj vašega porekla; zato naredimo pregled značilnih priimkov na tem območju in iščemo sorodstvene povezave med družinami.

Drugi sklop metod pa so analize genskega materiala, ki ga vzamemo iz sline; s temi metodami sledimo prednikom po liniji kromosoma Y – ki ga prenašajo moški – in po mitohondrijski, to je ženski liniji; slednja je bila pred uveljavitvijo genetike neznanka, saj so ženske s porokami prevzemale moške priimke, zato jim po uradnih dokumentih ni bilo mogoče slediti v preteklost ...

Na koncu tako združimo podatke o izvoru genskega materiala s konkretnimi letnicami in opisi življenjskih zgodb ter dobimo celovito družinsko drevo in tudi območja, s katerih so se v preteklosti priseljevali nosilci naših genov. Te zadeve lahko zelo natančno naredimo prek že omenjenega portala My Heritage.

Koliko pa vse to stane?

Mislim, da se cena za ves paket storitev, ki dajo celovito sliko, giblje okoli 500 evrov. Osnovni paket z rodovnikom in razlago genskega materiala pa je nekaj nad 70 evrov. Te storitve so izredno natančne; redno jih uporabljajo tudi ameriški odvetniki, ki v zapuščinskih razpravah iščejo morebitne dediče in dedinje ljudi s slovenskimi koreninami. Da pridemo do natančnega družinskega drevesa, je potrebnega kar nekaj dela.

Kako daleč nazaj ste vi s pomočjo vseh teh metod uspeli slediti svojim koreninam?

Več stoletij nazaj. Moj dekliški priimek Stegenšek je precej redek, značilen je za območje okoli Laškega, Kozjanskega in Trbovelj. Med raziskavami sem naletela na več vej tega priimka, za katere pa nisem mogla dokazati sorodstvenih povezav, ker so segale dlje od matičnih knjig, ki so se v glavnem začele pojavljati šele v 17. stoletju. Zato sem začela zbirati vzorce sline med ljudmi s tem priimkom in jih pošiljati v ZDA na testiranje genskega materiala. Sledi so me pripeljale do ozkega območja med Vrhom nad Laškim in Šentrupertom nad Laškim, v naselje, ki se je v srednjem veku imenovalo Stegen; tukaj je izvor mojega dekliškega priimka. Sam rod je seveda še bistveno starejši.

· Osebna rast

Pridna punčka – tihi sindrom, ki se skriva za uspešnimi nasmehi

In kako daleč v preteklost lahko zanesljivo sežejo genske raziskave?

Test avtosomalne DNK lahko določi neposredne prednike do šest generacij nazaj, torej skoraj 200 let. Iz iste analize pa lahko določimo tudi značilne markerje, s katerimi lahko podamo ceno ujemanja s staroselskimi populacijami za Evropo in primerjamo markerje z rezultati testiranj arheoloških izkopanin skeletov; tukaj pa lahko govorimo o umestitvi posameznega rodu v kontekst tudi nekaj tisočletij. Tako lahko izvemo, iz katerih delov sveta izvirajo naši daljni predniki.

Jaka Koren

Kaj pa nam te raziskave povedo na splošno o izvoru Slovencev kot naroda?

Predvsem je treba razumeti, da premoremo različne kombinacije značilnih skupin genov, ki se jim reče haploskupine. Nihče na svetu pa nima zgolj ene same haploskupine, povečini premoremo po pet ali šest glavnih skupin – drugače rečeno, prav vsi smo mešanci. Na splošno gledano, se je v današnji slovenski genski nabor stkalo več predniških populacij.

Prva so bili poljedelski staroselci, ki so prišli že v mlajši kameni dobi iz Anatolije; druga je tako imenovana kultura Jamnaja, iz katere so kasneje izšli Skiti, še za njimi pa Slovani; ta kultura nas je dosegla že dolgo nazaj, v bronasti dobi – tedaj so torej prvič prišli v Slovenijo vzhodnoevropski geni, ki danes prevladujejo med haploskupinami. Kasneje so se priseljevali še Kelti in Rimljani, slednjič pa so v 6. stoletju prišli še kulturni predniki Slovencev – zahodni Slovani. Tako smo po sestavi genskega materiala najbližje narodom, kot so Čehi, Slovaki, Hrvati in tudi Litovci. Manj blizu pa smo preostalim južnoslovanskim populacijam.

Po sestavi genskega materiala smo Slovenci najbližje narodom, kot so Čehi, Slovaki, Hrvati in tudi Litovci. Manj blizu pa smo preostalim južnoslovanskim populacijam.

Lahko po haploskupinah pridemo do enega samega skupnega izvora človeštva? Nekaj podobnega bi namreč lahko sklepali iz teorije o genskem Adamu in Evi, iz katerih naj bi izhajali naši najstarejši geni.

Zdi se, da je nekoč daleč v preteklosti prišlo do nekakšne globalne katastrofe, ki je izbrisala velik del tedanjega človeštva. Preživela je le peščica, ki se je skozi tisočletja nato iz Afrike razširila po vsem svetu. In tako ima danes vse človeštvo v sebi gene, ki izvirajo iz vsega nekaj tisoč osebkov, ki so živeli v sivi davnini.

Teorija o genskem Adamu in Evi za zdaj še ni dokazana in ima dosti neznank. Zdi se, da sta tako imenovana genski Adam in Eva živela okoli 220.000 let nazaj. Skoraj zagotovo pa nista imela skupnih potomcev; bolj gre za to, da so imeli »Evini« otroci in pozneje še »Adamovi« srečo, da so za razliko od njunih sodobnikov in sodobnic preživeli vse nevarnosti dovolj dolgo, da so predajali svoje gene naprej, medtem ko so preostale predniške linije skozi tisočletja izumrle.

Sicer pa je v zgodovini največ otrok menda zaplodil znameniti mongolski vladar Džingiskan; njegovih posrednih potomcev, ki imajo v genih tudi haploskupino C, je danes na milijone – vsak dvestoti Zemljan in Zemljanka!

Odnosi

Postavitev družine: Neverjetne zgodbe o metodi, ki spreminja življenja

No, kontroverzni milijarder Elon Musk se na vse kriplje trudi, da bi ga dohitel: uradno ima že 14 otrok, neuradno pa naj bi na veliko plačeval neznanim ženskam, da mu ves čas rojevajo nove potomce. Kakšne bodo torej ob takšnih ekstremih in globalizacij predniške linije naših zanamcev?

Na neki način najdemo nove Džingiskane v vsaki semenski banki. Ampak takšni ekstremi sedaj ne igrajo več nobene vloge. Skozi tisočletja mešanja različnih populacij smo vsi ljudje tako gensko sorodni, da ne obstajajo izbranci, ki bi imeli bistveno drugačen genski material od preostalih.

Predvsem pa je treba poudariti, da geni niso tisti, ki bi sami zase odločilno določali tako posameznika kot narod, temveč so verjetno še pomembnejši okolje, vzgoja, način življenja in kultura. Mnoge lastnosti, ki so zapisane s slabimi geni, se ne izrazijo, če okoljski dejavniki ne sprožijo njihove aktivacije.

Velja pa tudi obratno: še tako dobri geni človeku ne pomagajo, če je ujet na obstreljevanem območju, obdan z grozo trpljenja, lakote in nemoči pred močnejšimi ter do zob oboroženimi zavojevalci.  In pravi rodoslovec ali rodoslovka je šele tisti, ki pozna in upošteva vse te dejavnike.