Ta članek se je začel v vinski kleti priznanega vinarja Aleša Žvoklja v Vrhpolju v Vipavski dolini. Med pokušanjem vin, ki bi bila primerna za praznovanje, je prišel na vrsto pergolin. To je stara sorta, ki je skoraj nihče več ne pozna, je pojasnil vinar. Vino se mi je, skromnemu poznavalcu, že po prvem požirku zdelo okusno in zanimivo. Po drugem se je kar samo od sebe pojavilo začudenje, kako da je tako posebno vino lahko neznano in redko. In po tretjem požirku me je že napadla sveta jeza, ker pri nas ne znamo izkoristiti tega, kar nam narava ponuja kar sama in kar so nam zapustili predniki.

Iz takšnega vina, ki je pridelano iz redke vinske trte in raste le v naših krajih, bi kje drugje v Evropi, na primer Toskani ali Burgundiji, vinarji naredili takšno zgodbo, da bi se turisti, domači in tuji, k njim vozili z avtobusi vse dni v letu. Vino bi imelo posebno steklenico s pozlačeno nalepko in zasoljeno ceno. Vinar, bogat in slaven, pa bi potoval s sejma na sejem ter predstavljal svoj dosežek. Le zakaj se kaj takega ne zgodi pri nas in stare sorte ostajajo skoraj neznane?

Več kot 50 skoraj neznanih sort

Predvsem zato, ker so stvari precej bolj zapletene, kot so videti na prvi pogled, so mi pojasnili v Selekcijsko trsničarskem središču Vrhpolje, ki deluje v okviru Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica. Pri njih sem skušal dobiti odgovor, kaj za vinogradnike in vinarje pomenijo stare sorte in zakaj jih uporabniki ne poznamo bolje vsaj v vinski obliki. V roke sem dobil izjemno publikacijo, ki je izšla letos in ima naslov Stare primorske sorte vinske trte. Njeni avtorji so Andreja Škvarč, Darja Marc in Davor Mrzlić. V njej se mi je zdel pravo odkritje že samo podatek, da imamo na Primorskem, torej v Vipavski dolini, na Krasu, v Istri in Brdih, več kot petdeset starih domačih sort vinske trte, ki tako rekoč izginjajo iz vinogradov. Najbrž jih je še več. Ohranjajo jih redki vinogradniki in strokovnjaki, ki zbirajo primerke in zadnja leta na osnovi dela predhodnikov skušajo urediti kolekcijske vinograde za njihovo ohranjanje ter sorte proučujejo, opisujejo in analizirajo. Brez takšnega dela bi veliko sort v kratkem času izumrlo ali se izgubilo, pa čeprav se vsakemu, ki zanje sliši, zdi, da se v njih skriva pravo bogastvo.