Lara Jelen

Ko se peljete po avtocesti od Žalca do Dramelj, dobite občutek, kot da se peljete v poltunelu. Vse, kar človek vidi, odkar so postavili visoke protihrupne ograje, no, ogromen, nemarno grd zid, je moteča temno siva gmota ob cesti. Ko bi bila vsaj učinkovita, a kaj ko tamkajšnji prebivalci ogorčeni pričajo, da je hrup še vedno enak. Očitno s(m)o spet vrgli skozi okno zajeten kup denarja.

Človek bi mislil, da se česa tako grdega ni mogoče domisliti. Še težje je verjeti, da je nekdo za to dobil mastno plačilo; Slovenija je denar  za to dobila iz evropskih sredstev. Shiranim slovenskim gradbeniškim podjetjem bi sicer tak posel prišel še kako prav, a so delo opravili Hrvati. Toliko o podpiranju lastnega gospodarstva.

Zid že skoraj končan. Nekateri se zaradi videza zidu in njegove neučinkovitosti pritožujejo, drugi so obupali, saj zidu najbrž pač ne bodo podrli. Nekaj tistih, ki živijo v bližini avtoceste in so torej obsojeni na večni pogled na sivo gmoto, se je po pomoč zateklo k skupini aktivistov Urbane gverile Celja. Njihov predstavnik je za dnevni časnik povedal: »Turist pri Celju na avtocesti opazi berlinski zid, po višini podoben zidu med Gazo in Izraelom. Takšnih ograj drugod ni, pri nas nastajajo s hitro porabo evropskih sredstev, ko ni bilo časa za estetiko, temveč le za zaslužek.« Nas pa so zanimala mnenja tistih, ki zdaj že nekaj časa živijo v neposredni bližini.


Članek preberite v Zarji št. 16, 6.10. 2015