Foto: Iztok Dimc

Za slikovite, bleščeče, domiselne, včasih celo odštekane plesne kostume plesalcev šova Zvezde plešejo skrbi Irena Rugel Krajcer. Po mami Rusinja, z novinarsko diplomo v žepu, že od najstniških let oblikuje modna oblačila. S prvo modno kolekcijo je navdušila pred štirimi leti na Beograjskem tednu mode, številni pa so si jo zapomnili po veličastni modro-beli obleki z imenom Rešite delfine, ki jo je oblikovala za miss Slovenije 2013 Majo Cotič. Čeprav se je vse do priljubljenega šova preživljala s turizmom, z oblikovanjem oblačil pa se je ukvarjala ljubiteljsko, si verjetno še predstavljala ni, da se bo razmerje kmalu obrnilo. Zadnjega pol leta namreč dobesedno živi in diha za plesna oblačila. Kreira jih celo v sanjah, se smeji.

»Kreiranje plesnih oblek je specifično – biti morajo raztegljive, udobne, praktične, ne smejo se odpenjati, plesalcev pa tudi ne smejo preveč razgaliti,« pravi Irena, ki je bila nekaj let tudi sama aktivna plesalka. Ples je v Rusiji, kjer se je rodila in živela do triindvajsetega leta, tudi poučevala. »Moj oče je z babico prišel v Moskvo, ko je bil še študent. Spoznal je mojo mamo, poročila sta se in ostal je v Moskvi.« Z družino, ima še brata in sestro, so pogosto prihajali v Slovenijo na počitnice. Doma so se vseskozi pogovarjali v dveh jezikih, od tod tudi odgovor na moje vprašanje, kako to, da tako lepo govori slovensko. »Včasih, ko nisem bila toliko v stiku z živim jezikom, kot sem zdaj, sem govorila še lepše, bolj knjižno,« se namuzne. Počitnice pred desetimi leti pa so bile zanjo usodne. Na plesni salsa zabavi je spoznala našega znanega uspešnega plesalca Mateja Krajcerja, zaljubila sta se in nekaj mesecev pozneje je Slovenija postala njen drugi dom. »Ne pa tudi domovina. To bo vedno Rusija, čeprav si ne predstavljam več živeti tam in mi je Slovenija zelo všeč,« se nasmehne.

V Slovenijo jo je pripeljala usoda. Vedno je bila iznajdljiva in ni ji bilo težko poprijeti za kakršno koli delo. Prvo leto je učila ruščino, nato pa je začela prodorno iskati zaposlitve, ki so jo zanimale. »Kar nekaj sem jih zamenjala, zaradi zaslužka in zaradi novih izzivov. Tako sem se gradila. Ko si mlad in znaš delati, se hitro znajdeš. Sem pa potrebovala več let, da sem začela uživati v slovenskem načinu življenja. Moskva je odlično mesto v času odraščanja, študija, ko si pridobivaš širino, ki ti jo lahko da velemesto. Včasih se mi je zdelo normalno v avtu preživeti celo tri ure na dan. Vožnja z metrojem in gneča v njem sta bili zame nekaj vsakdanjega. Danes pa sem se že tako razvadila, da v Moskvi sploh ne stopim več v metro. V Sloveniji mi je všeč, ker tako rekoč živim v objemu narave, vse je blizu – morje, planine. Zdi se mi, da ljudje v velemestih kar naprej nekam hitijo in pozabijo živeti. Da lahko izkoristiš užitke, ki jih tako mesto ponuja, moraš imeti primerno velike dohodke, zato nekateri opravljajo tudi dve ali tri službe hkrati, pri tem pa pozabijo nase. V Sloveniji pa je življenje bolj umirjeno, našla sem ravnovesje med delom in časom za družino. Marsikdo reče, da je tukaj utesnjujoče, da so trgi premajhni in pogledi ljudi preveč omejeni. Pa ni tako, samo način življenja je drugačen.« Ustvarjalen pa si lahko vsepovsod! In ona je bila že od nekdaj.

Večerna obleka mora biti udobna

Prvo plesno obleko zase si je zamislila sama. Da se je lahko oblačila po svojem okusu, je svoj denar služila že kot dijakinja. »Prve plače sem potrošila za garderobo.« Kasneje pa je našla šiviljo, ki je šivala po njenih zamislih. »Pri ustvarjanju pustim domišljiji prosto pot, zato so kreacije izziv tudi za moje šivilje,« pravi. Modnemu svetu se je prvič resneje predstavila s kolekcijo večernih oblek na Beograjskem tednu mode. »Oblačila morajo biti udobna, nosljiva in praktična, hkrati pa morajo imeti neki detajl – romantičen, pravljičen, koketen, ki obleko naredi posebno – vedno na meji med realnostjo in pravljico. Temu nezavedno sledim tudi pri kreiranju plesnih oblek v šovu. Tudi večerna obleka mora biti udobna.« Kakšno leto je imela v Stari Ljubljani trgovino z oblačili, nato pa je ugotovila, da ji odvzema dragocena čas in denar, ki bi ju sicer lahko namenila ustvarjanju, zato jo je zaprla. Sicer pa oblikovanje oblačil ni bilo nikoli njen glavni vir dohodka, a vedno velika strast. Večino časa je delala v turizmu – sodelovala je v mednarodnih projektih kot dolgoletna zunanja sodelavka Slovenske turistične organizacije, kjer je s pridom uporabljala svoje bogato znanje tujih jezikov. Vse dokler je seveda niso izbrali za kostumografinjo šova Zvezde plešejo. »Začutila sem, da vem, kako bi lahko uspešno speljala kostumografijo tako obsežnega projekta in oddaji dodala svojo noto.« Zato se je prijavila in izbrali so jo.

Izzivi, polni veselja

Delo je naporno, intenzivno, pa vendar izpolnjujoče, polno izzivov in veselja. Pri izdelavi oblačil ji pomaga osemčlanska ekipa preizkušenih šivilj z različnimi izkušnjami, s katerimi je že pred tem sodelovala. Približno polovico oblek si sposodi, dodela ali predela, polovica je narejenih po njenih zamislih, šivati pa jih začnejo tri tedne pred vsako oddajo. »Ko dobim nalogo določenega para – pesem, vrsto plesa, časovno obdobje – zelo hitro dobim tudi navdih za kostum. Vživim se v karakter, v bistvu ga s kostumom pomagam ustvariti. Včasih traja pet minut, včasih uro, včasih obleko skiciram tik preden zaspim ali pa se ponoči zbudim s sliko v glavi. « Ker so kostumi za tekočo oddajo že zdavnaj izdelani, jih je težko spreminjati, čeprav je potrebno biti pripravljen tudi na to. Pri tem se morajo Irenini presoji prepustiti tudi profesionalni plesalci, ki so pred tem leta in leta sami skrbeli za svoj slog oblačenja. Izziv ji je obleči čisto vsakega plesalca, nikogar noče posebej izpostavljati. »Vsako telo ima svoje posebnosti in za vsakogar se moraš potruditi.« Ne glede na to, ali je ženska manekenske ali baročne postave. Obleko si vedno zamisli v stilu, barvi, z vsemi detajli, včasih pa si prav določene barvne tone zamisli kreativna ekipa in temu se prilagodi tudi Irena. »Ekipa je odlična, ne bojimo se izraziti svojega mnenja in dvomov, kajti verjamemo, da le tako lahko ustvarimo dobro oddajo.«

Zavezuje ju pogodba

Oddaja je izziv tudi njenemu partnerskemu življenju. Z možem Matejem, ki je kot profesionalni plesalec prav tako del oddaje, se o njej ne smeta pogovarjati. Ker Irena ve, kaj se bo dogajalo tri tedne vnaprej, se je s posebno pogodbo zavezala k molčečnosti. »Zadnje tri mesece se dejansko bolj ali manj sporazumevava le prek telefonskih sporočil. Med sodelavci celo kroži anekdota, da sem Mateju še plesne čevlje poslala prek sporočila,« se nasmehne. V delu se je dobro znašla, odzivi so odlični, zato je prepričana, da bo zgodbo nadaljevala. Izzivov ji gotovo ne manjka!