Preveč požrešnosti in preveč dobička je v enih rokah!« je pred dobrim letom glasno opozarjal magister farmacije zaradi prepovedi prodaje nekaterih zdravilnih zelišč na tržnici, ki jih prodajajo (po precej višji ceni!) lahko samo lekarne! Farmacevt prof. dr. Samo Kreft, ki se ukvarja tudi z ajurvedo in kitajskimi zelišči, pa pravi, da gre za zaščito državljanov, saj tako verižni prodajalci od vrat do vrat ne morejo prodajati čudežnih zdravilnih rastlin, ki, recimo, pozdravijo raka. A z aprilom bo v EU začela polno veljati še uredba iz leta 2004, ki določa, da morajo biti vsi herbalni pripravki podvrženi enakim postopkom registracije po vsej Evropi. »Za Slovenijo se ne bo nič spremenilo,« zagotavlja naš sogovornik.

 

Na prvi pogled in v časih, ko smo ljudje kritični tako do zdravnikov kot do farmacevtov, ne gre skupaj, da je profesorju farmacije blizu ajurveda – govorim seveda o izidu knjige, pri kateri ste avtor poglavja in sourednik.
Ljudje nimajo dobrega mnenja o farmacevtski industriji, o nobeni pravzaprav, sploh, če je to vezano na multinacionalke in velike dobičke – pa saj se kapital seli tja, kjer je dobiček. Če bi bil v farmacevtski industriji res toliko večji dobiček, bi sem prišel že ves kapital. Pa ni!
Slišimo o velikanskih provizijah, ki so namenjene promociji nekega izdelka, o vabilih na draga potovanja, o prestižnih darilih – torej denar je, interes pa tudi?

Marsikaj od tega drži. To se dogaja tudi v drugih industrijskih panogah, a na tem področju smo upravičeno bolj občutljivi, ker gre za zdravstvo. Res je, ne sme biti vse prepuščeno trgu in kapitalu ter bolj ali manj etičnemu marketingu: zakonodaja mora biti zelo stroga, zaščititi mora potrošnika. In zakonodaja na področju zdravil je bistveno strožja kot na drugih področjih – nekateri pravijo, da je to zarota, ker zraven ne pridejo manjša podjetja in poberejo ves posel samo veliki. Evropska agencija za zdravila ima prav za mala in srednja podjetja posebne olajšave, toda zakonodaja o kakovosti zdravil ne more biti različna.
Niste mi odgovorili na vprašanje o ajurvedi.
Z zdravilnimi rastlinami se ukvarjam že dolgo, vem, da so po svoje lahko kar dober posel, z ajurvedskimi zdravili se ukvarjajo tudi multinacionalke, indijska vlada lobira in odpira vrata tem poslom. Z ajurvedo se ukvarjam profesionalno, a je le del mojega dela, enako je s kitajskimi zelišči.
Kaj se torej dogaja na področju zdravilnih zelišč – nekatera, recimo glog in šentjanževka, se smeta prodajati samo v lekarnah zato, ker se lahko učinek zdravilnega zelišča ob sočasnem jemanju nekaterih zdravil okrepi ali zmanjša. A tako je tudi s sintetičnimi zdravili.
Je tako, a tudi druga zdravila moramo kupovati izključno v lekarnah! Ker ima tudi glog takšne učinke, velja to tudi zanj.
A ti učinki so skoraj nič v primerjavi s stranskimi učinki nekaterih zdravil ali z interakcijo med njimi! Lekarnarji na to ne opozarjajo in izdajajo zdravila. Zakaj torej ne smemo kupovati zdravilnih zelišč, ki so del naše kulturne dediščine, na tržnici – v lekarni je pa to dražje?
No, pri eni vrečki gloga in tudi če je cena dvakrat višja, to ni velik strošek. Če kupimo glog v lekarni in ne pri zeliščarici, dobimo zagotovljeno kakovost. Verjetno obstajajo tudi slabe zeliščarice, in če nimamo sreče, naletimo na star, razpadajoč glog. Morda je v Sloveniji med številnimi dobrimi zeliščaricami samo ena slaba, a ko gre za zdravje, ne smemo biti prepuščeni slabemu naključju. V lekarni je glog vsebinsko in kemijsko pregledan, prav tako navedbe in opozorila: dobimo strokovni nasvet z vsemi opozorili, tudi tistega, da je glog lahko zelo nevaren, če bi moral bolnik jemati močnejše zdravilo – za te ljudi je nevarno.
Toda tega v lekarni še nisem slišala!
Farmacevt vpraša kupca, ali je bil pri zdravniku, kakšne težave ima, za koga je …
Osebno tega še nisem doživela.
(Tišina) Mora vas vprašati.

 

Več v Jani št. 6

Tekst: MIŠA ČERMAK, foto: JAKA KOREN