Dreamstime

Tekst: S.L., B.M.

Poročilo Svetovne zdravstvene organizacije navaja, da je izpostavljenost živemu srebru (Hg) pri zobnih zalivkah večja kot pri drugih okoljskih virih in da se iz vsake plombe med žvečenjem dnevno izloči od 3,0 do 17,0 mikrogramov živega srebra! To pa pri povprečnem človeku, ki naj bi imel osem zobnih zalivk, pomeni, da je prejme vsaj dvakrat več živega srebra kot s kontaminiranimi ribami. Švedska vlada je že leta 1994 prepovedala uporabo amalgama v zobozdravstvu. Potem so temu zgledu sledile še druge vlade. Tudi evropska komisija je na osnovi sodobnih znanstvenih dognanj predlagala opustitev uporabe amalgamskih zalivk v EU, Slovenija si je izprosila podaljšek do 1. julija 2026.

Shutterstock

V amalgamu ali »srebrni« zalivki je 50 odstotkov živega srebra. Amalgamska zalivka povprečne velikosti vsebuje povprečno od 750 do 1000 miligramov živega srebra. Če tako količino živega srebra damo v jezero, veliko približno 40.000 m2, vam bodo zaradi nevarnosti prepovedali jesti ribe iz te vode. Res bi bilo veliko sprenevedanje zatrjevati, da to za človeka nima posledic. Brez dvoma je dokazano, da se iz amalgamskih zalivk sproščajo hlapi živega srebra. Koncentracije so še posebej visoke med vstavljanjem zalivke v usta in njeno zamenjavo. Če smo še natančnejši, je najbolj kritična zamenjava ali odstranjevanje. Iz amalgama se na temperaturi 37 °C v naših ustih sprošča tudi do 43,5 μg hlapov živega srebra na kvadratni centimeter na dan, in to kar nekaj časa po obdelavi. Med brušenjem stare plombe pa se sprošča tudi do 10.000 μg živega srebra, kar je 2000-krat več strupov, kot se jih bo iz plombe izločilo v 5–6 letih. Zato je odstranjevanje najbolj kritičen trenutek, ko prihaja do najhujših zastrupitev.

Nadaljevanje prispevka vas čaka v poletni številki revije Jana.

revija Jana