»Konec je podložništva, bede in ponižanja! Nismo bedaki, niti Antievropejci. A ne želimo in ne dovolimo si postati evropska gospodarska kolonija finančnih oligarhov!«

Ekskluzivno iz Grčije: Miša Novak

Politiki, ki se vedejo človeško. Prvi znaki  so obetavni. Nenadoma smo priča civilizaciji, kakršne že dolgo nismo videli. Ne glede na ideološka prepričanja posameznika ali to, komu je namenil glas na nedavnih volitvah, vsi domoljubno in z visoko dvignjeno desnico zmage stojijo ob strani novi vladi, ki poskuša državo rešiti iz finančnega pekla. Strankarska pripadnost je izginila, obstaja samo še pripadnost državi. Novo vodstvo države uživa doslej nevideno podporo ljudstva tudi zato, ker je ljudem lahko za vzgled. Predsednik Cipras namreč prodaja vladna službena vozila. Poslanci se bodo tako v prihodnje  na delo vozili z javnim prevozom ali osebnimi avtomobili. Nesramno dragim luksuznim limuzinam z neprebojnimi stekli, v katerih sta se tako samovšečno prevažala grška Stan in Olio (Samaras in Venizelos), je odklenkalo. Novi minister za finance Janis Varufakis na mednarodna pogajanja leti v ekonomskem razredu in nič več s premierjevim letalom. Tudi to gre namreč pod dražbeno kladivo. Imamo politike, ki se vedejo človeško in ne kot nadljudje. Vodstvo, ki spoštuje svoje ljudstvo. In to je že nekaj, a ne?

Morda večina res pričakuje takojšnje radikalne spremembe. V stilu, sedaj bodo naenkrat izginile vse težave, vsi bomo našli delo, ne bomo imeli pufov na bankah in v Evropi  si bomo končno prislužili položaj, ki nam pripada. Pričakujejo besede in dejanja, ki bodo zadovoljila desetletja dolgo željo po socialni pravičnosti in pravni državi. To je zlata priložnost za Grčijo in nemara tudi zadnja. »To smo dolžni zgodovini svoje domovine!« trdijo Grki. In kjer je takšna volja, mora biti tudi pot, mar ne!?

Pošasti iz preteklosti. Prav lepo je videti narod, ki si počasi, a previdno ponovno pridobiva izgubljena ponos in upanje. Ljudi, za katere se ni prav nič bistveno spremenilo. Še vedno so brez dela ali pa imajo zanikrno pokojnino, s katero komajda  shajajo. Še naprej ne vozijo svojih otrok v šolo, ker nimajo za bencin. Magistri še naprej delajo kot natakarji in banke so v tem trenutku ponovno bogatejše za zarubljen dom kakšne nesrečne družine. A ljudje imajo spet moč, čutijo zadoščenje, da se je končno nekdo zavzel zanje. V nasprotju z vsemi karamanlisi, samarasi, papandrei in mitsotakisi, ki so se požvižgali na narod in dobesedno podelali v hlače vsakokrat, ko se je bilo treba soočiti z zloglasno trojko. Ti mali ljudje, ki so se po tihem odplazili iz poslopja vlade. Le kako majhen človek moraš biti, da ti je mar samo za to, da boš ostal na svojem vladnem stolčku, medtem ko tvoje ljudstvo usiha?!  Sedaj so samo še pošasti iz preteklosti. Iskreno verjamem, da se tukaj konča njihova politična kariera. A kot jegulje, ki preživijo vsakršne razmere, se bodo tudi ti znali zriniti na kakšen dobičkonosen, morda celo ugleden položaj. Kaj drugega je pričakovati od ljudi brez integritete?!

Vzeti bogatim in dati revnim?! Za zdaj kaže, da ima nov vladni kabinet jasne in trdne cilje. Giblje se hitro, odločno in razumno. Po dolgem času so namreč na pomembnih položajih resnično sposobni in zaupanja vredni ljudje. Sveža, čista kri. Ljudje, ki se ne pogajajo le za dostojanstvo in ponos tega naroda, temveč se borijo za dobrobit države. Aleksis Cipras pravi, da se bo ta vlada zapisala v zgodovino kot vlada, ki je obdržala svoje obljube. In iz ne vem katerega razloga mu verjamemo. Kajti besedam so takoj sledila dejanja. Nova vlada je najprej odpravila cel kup »protikriznih«, diktatorskih ukrepov svojih neslavnih predhodnikov, ki so bili pripravljeni žrtvovati skoraj vse, da bi izpolnili pričakovanja imperialističnih posojilodajalcev. Ukinila je nedeljsko delo in davek za nujno pomoč državi, ki je z drugimi davki nemalokrat presegal mesečni dohodek. Minimalna plača se bo z marcem zvišala na 751 evrov. Ponovno so uvedli trinajsto pokojnino, to je pokojninski dodatek za vse upokojence, katerih mesečna pokojnina ne presega 500 evrov. Govorimo o banalni vsoti dveh evrov na dan, ki jih je stara vlada odrekala svojim najranljivejšim državljanom. Govori se o tem, da bo Cipras poostril nadzor nad bančnimi računi v tujini. Grki naj bi namreč imeli na bankah v tujini okoli 250 milijard evrov. Samo od decembra do januarja letos je na bančne račune v tujino romalo 14 milijard neobdavčenega grškega denarja. Bo novi predsednik res tako pogumen, da bo vzel bogatim in dal revnim? To bi bilo pa res nekaj novega. Kdo ve, morda si bo celo drznil ustrezno obdavčiti cerkev? Več kot polovica države je namreč v lasti cerkve, ki plačuje smešno nizke davke. To bi šele rešilo državo iz krize!

Skupnost, ki požre najšibkejše. Med drugim je novi obraz radikalne levice napovedal sestavo komisije, katere naloga bo raziskati, kako smo prišli do podpisa sporazuma o mednarodni pomoči. Do tako imenovanega varčevalnega memoranduma, ki je Grke potisnil na sam rob preživetja. So bili res krivi zapravljivi in malomarni ljudje ali morda skorumpirane, klientelistične dinastije politične dvojice Nova Demokracija-Pasok?  Nemara celo oboji. Ali je res konec politične demagogije, politične korupcije in nepravilnosti, bo pokazal čas. Trenutno je v zraku transparentnost. Štirideset let na helenski zemlji ni bilo čutiti demokracije. Tujci so narekovali, kako je treba voditi državo, za koliko obdavčiti kruh, mleko in prihodnost naših otrok. Vse v duhu gospodarskega razvoja, ki ga ob takšni agresivni varčevalni strategiji seveda ni bilo moč pričakovati. To je jasno že meni, ki nisem bogve kakšen ekonomski um.

Unija in evro sta se pritihotapila v deželo kot trojanski konj in jo dobesedno paralizirala. Sedaj, ko je zmanjkalo evra, pa nam grozijo, da nas bodo pometli iz evroobmočja in Evropske unije. Vsi ti prav tako prezadolženi Nemci in Francozi, ki poskušajo svoje neporavnane dolgove pritlehno skriti pod predpražnik naše agonije. Da so v 90 odstotkov korupcijskih in podkupovalnih škandalov v Grčiji vpletena prav nemška podjetja, vam ne pove nič? Kaj mislite, kdo bi imel največ dobička od padlega juga Evrope? Evrope, v kateri si nekaj vreden samo, če imaš debelo denarnico. To ni unija, ni kohezije, ni ravnotežja, ker ga v hegemoniji preprosto ne more biti. Ta unija je hierarhična pošast, ki žre svoje najšibkejše člane. Nemčija je dominantna in avtoritativna. Ponovno si je pridobila nekontrolirano moč, kar lahko vodi samo v norost. Ko se vsa Evropa klanja eni članici Unije, stvari lahko postanejo nevarne. Nihče si ne želi ponovnega sovraštva med narodi. Treba se je pogajati humano in civilizirano. Zadnje, kar Evropa potrebuje, je finančni džihad. Kdo ve,  morda se mora Unija res skrčiti na manjše, bolj obvladljivo število. V Evropi ali ne, Grki bodo morali dokazati, da znajo biti najmočnejši ravno v najmračnejših trenutkih svoje zgodovine.

---