Simon Avsec

Iskriva, nepoboljšljivo radovedna, ena najboljših poznavalk slovenskega turizma in kulturne dediščine, drugega novembra v kinodvorani Krpanovega doma v Pivki pripravlja še en nadvse zanimiv dogodek – Festival pogrebnih pesmi. Vabi na imenitno popotovanje v zgodovino slovenske ljudske dediščine ter obljublja pravo pašo za oči in ušesa.

»Ideja preprosto živi v meni, ne vem, od kdaj. Že od začetka letošnjega leta načrtno snemam pogovore z ljudmi o smrti. Ko govorimo o tem, je vedno tanka meja tudi s črnim humorjem, ta ves čas prežema moje sogovornike. Zato se med snemanjem pogosto spontano zgodijo solze in nato vedno pride tudi smeh. Denimo, ko se je v vaseh nad Ajdovščino zgodila smrt, so pokojnika v krsti nesli v dolino. Pa se je eden od pogrebnikov spotaknil in je krsta zletela naprej. To je bil trenutek, ko je mrtvi ubil živega. Na Cerkljanskem pa pogosto pripovedujejo, kako so v hudih zimah pokojnika položili na hladno, na podstrešje, in je tam počakal pomlad, da so ga lahko odnesli na pokopališče. In ker so na podstrešju v enaki leseni rakvi hkrati sušili hruške, se je zgodilo, da so namesto mrliča pokopali suhe hruške. Včasih sem med pogovorom dobila občutek, da je smrt bolj živa kot življenje samo,« razlaga Marjana, ki je želela običaje ob smrti pokazati na festivalu pogrebnih pesmi.

Preberite še ...

· Zanimivosti · Oglas

Ribe naj bodo na jedilniku vsak teden

Simon Avsec

Ohranjanje dragocene kulturne dediščine

»Ker je ljudsko izročilo še živo, bomo lahko slišali redko zapete mrliške pesmi, ki so jih še od sredine 19. stoletja peli mrliču po različnih vaseh Slovenije. Ljudski pevci  iz krajev vse od Logatca, Cerknice, Krasa, Pivke, Ilirske Bistrice pa vse do Banjško-Trnovske planote bodo interpretirali pesmi slovesa. Nastopala bo tudi folklorna skupina v prav posebni pogrebni opravi. Na odru bomo imeli tudi prastar mrliški prt in rakev, v kateri sicer nikoli ni ležal mrlič, je pa služila kot mašna zahvala in spomin na vse, ki so se v tistem letu poslovili od sveta živih. Festival se bo odvijal 2. novembra v kinodvorani Krpanovega doma sredi Pivke. Pri organizaciji mi pomaga tamkajšnji turizem, pa Občina Pivka ter seveda okoliške pevke in pevci. Prostor okoli Pivke je bil vedno zelo živahen, kar se tiče ohranjanja ljudske pesmi. Sedaj pa je priložnost, da bodo iz preteklosti obudili ne samo klasični repertoar pesmi, temveč tudi pogrebne, mrliške pesmi slovesa,« razlaga Marjana, ki je med pripravo festivala in snemanjem prispevkov dodobra spoznala odnos Slovencev do smrti.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 42, 15. oktober 2024.

revija Jana