Kmalu mi je postalo jasno, da seminarja ne bom zapustila po eni uri, kot sem nameravala. Ostala sem do konca, vseh deset ur, pa še potem sem se za tale intervju z Garyjem Limom pogovarjala tri ure. O vsebini pogovora boste bralci Jane izvedeli iz več člankov v naslednjih številkah.

Zakaj je obdržati zdravo telo v našem času vse bolj težko, če seveda odštejemo to, da se populacija stara?

Spopadamo se z več problemi. Bistveno je okolje, ki je onesnaženo s kemikalijami, kar velja tako za zemljo, zrak, vodo kot tudi za hrano in celo naša oblačila. Sintetične tkanine so obdelane s formaldehidom, ta pa poškoduje možgane. Bombaž je gensko spremenjen in še pobarvan s kemičnimi barvili. V zemlji je veliko svinca, arzenika, kadmija, skoraj vsa zemlja je onesnažena. Za uničevanje plevela so pridelovalci uporabljali arzenik in svinec, potem so prišla novejša, sodobnejša sredstva, kot je glifosat, ki je samo ena sestavina herbicidov. Dodane so mu še druge snovi, ki njegovo strupenost močno povečajo. Zaradi tako uničenega okolja človeku manjka številnih pomembnih snovi. Med njimi je žveplo, ki ga telo spremeni v sulfat. Manjka nam železo. Ljudem priporočajo, naj ne bi jedli rdečega mesa, saj je mogoče železo dobiti iz zelenjave, na primer iz špinače. Le kako, če pa je zemlja obdelana s herbicidi, ki uničijo vsa hranila, minerale in vitamine?

To pomeni, da bi vendarle morali jesti rdeče meso?

Preberite še ...

· Kulinarika

Paradižniki, ki jih Slovenci obožujemo. Poznate vse?

Rdeče meso je demonizirano, češ da ni dobro za zdravje. To ne drži, vendar mora biti meso živali, ki se je prosto pasla in ki ji niso dajali vseh mogočih kemikalij, da bi hitreje zrasla. Bistvo je, da bi morali ljudje jesti tisto, kar je njihova tradicionalna hrana. Zato je za vas, Slovence pomembno, da uživate jedi, ki so bile od nekdaj na vaših mizah.

Tako kot je za vas, na primer, riž?

Da, podobno. Največje težave pa nam povzroča stres. Stres, s katerim se spopadamo, je z vsako generacijo hujši. Ko sem bil mlad, sem bil v stresu samo takrat, kadar smo delali izpite. Vse drugo je bila igra, zabava. Pri naših prednikih je bila obremenitev s stresom še manjša. Izjema so bile vojne. Toda te običajno niso trajale več kot nekaj let. Organ, ki ga imamo za to, da obvladujemo stres, so nadledvične žleze, ki tvorijo stresni hormon kortizol. Ta sistem je v pradavnini človek potreboval, ko se je moral ali braniti ali pa pobegniti. Zdaj se ne srečujemo z nevarnimi živalmi oziroma jih ne lovimo. Stres pa se časovno podaljšuje. Človek, ki dela v pisarni, je v stresu po osem ur na dan in to vsak dan. Otroci so v stresu brez posebnega razloga. Gledajo facebook, tablico, tekmujejo z vrstniki. Naslednja generacija bo doživljala še večji stres. Pa govorim samo o psihološkem stresu, ne da bi se dotaknil fizičnega, notranjega. Notranji stres, ki povzroči kronično vnetje, je posledica škodljivih snovi. Že dojenčki, ki sesajo materino mleko, dobivajo z njim strupe. Pomembna biološka mikroflora v tankem črevesju se zato ne more popolnoma razviti. Zato imajo pogosto refluks. Imam primere, ko novorojenček ne more piti niti materinega mleka. Dojenčki imajo kolike, ker materino mleko vsebuje kemikalije.

Se to povezuje tudi s srčnimi boleznimi?

Stres ima velik vpliv na srce in srčne bolezni. Zaradi vse več stresa imajo že otroci sladkorno in srčne bolezni. V Hongkongu imam 22-letnega bolnika, ki ima že nekaj časa napravo, ki zaznava srčne napade. Samo zadnji mesec jih je imel osem. Pa ni debel. Preden je zbolel, je bil kapetan šolskega moštva za ragbi. Je v dobri telesni kondiciji.

Več preberite v tiskani Jani (št. 21, izid: 26.5.2015).

---