Le nekaj dni pozneje so blizu zagrebškega Maksimirja, kjer je 15.000 navijačev ravno spremljalo nogometno tekmo, našli dron s steklenico solzilca. Očitno sta bila dron in njegov tovor namenjena na stadion, pa ju je nespretni pilot z daljincem zašofiral v krošnjo drevesa. In so zato tisti dan jokali ptiči, navijačem pa ni bilo treba. Troti so spet udarili.

Fantje in njihove igrače. Droni so bili – seveda – najprej orožje. In jih imamo v taki ali drugačni obliki nad glavo že lep čas. Že sredi 19. stoletja je Avstrija nad Benetke poslala balone z bombami. V začetku 20. stoletja so drone uporabljali za tarče pri vojaškem urjenju. Nikola Tesla je leta 1915 pisal o floti brezpilotnih vojaških zračnih vozil. Tehnologijo so uporabljali tudi v obeh svetovnih vojnah, pravi razcvet dronov pa se je začel med vietnamsko vojno, ko so Američani izgubljali pilote v tisočih in so zato vedno raje na nevarne misije pošiljali drone. »Vseeno, koliko jih izgubimo,« je rekel neki njihov general, »rešujejo življenja.« Ja, ampak ne vietnamskih.

Zdaj so droni nekaj povsem običajnega, vsak dan jih srečujemo v poročilih iz Afganistana, Iraka, Palestine. Že leta 2013 so našteli, da drone uporablja najmanj petdeset držav, nekatere – Iran, Kitajska in Izrael – jih izdelujejo same. V EU napovedujejo, da bo delež dronov v aviaciji čez deset let že desetodstoten, do leta 2050 naj bi industrija prinesla 150.000 novih delovnih mest. V ZDA pa računajo, da bo v prihodnjem desetletju v tehnologijo dronov vloženih 89 milijard dolarjev. Lobisti industrije dronov so ameriškemu kongresu do leta 2025 obljubili 100.000 novih delovnih mest.

Za drone uporabljajo še nekaj drugih izrazov, na primer UAV (unpiloted aerial vehicle, brezpilotno zračno vozilo) ali RPA (remotely piloted aircraft, daljinsko upravljano letalo). Droni so lahko avtonomni – vnesete koordinate in jim pomahate v slovo – ali pa daljinsko vodeni. Lahko jih vodite s posebnim daljincem, vse pogosteje pa kar z aplikacijo na pametnem telefonu ali tabličnem računalniku, droni so namreč že zdavnaj prerasli zgolj vojaško rabo, vse bolj jih uporabljajo tudi v različne druge namene.

Preberite še ...

· Zdravje

Težava, ki se zdi nedolžna, je lahko znak za alarm

Brez trotov nam živeti ni. Tole jim je treba priznati, droni so lahko strašansko koristni strojčki. Uporabljajo jih gasilci za odkrivanje gozdnih požarov, policija za nadzor cest in množic, reševalci za odkrivanje in reševanje ponesrečencev, obmejna policija za nadzor meje, kmetje za nadzor živine in za škropljenje, v nekaterih afriških državah jih uporabljajo v naravnih parkih za odkrivanje divjih lovcev, izkazali so se za silno koristne pri naravnih katastrofah, saj lahko pomagajo prikazati popolnejšo sliko prizadetega območja in dostavljajo zdravila in pomoč na nedostopne kraje. Opravljajo različne meritve in geologom pomagajo ocenjevati, kje se pod zemljo skrivajo rudnine. Droni neustrašno odletijo naravnost v tornado in posredujejo meritve. Arheologi v Peruju jih obožujejo, pomagali so jim ustvariti 3D-slike najdišč v nekajkrat krajšem času, kot ga porabijo sicer. »Lahko greš tri metre visoko in fotografiraš sobo, tristo metrov visoko in fotografiraš najdišče ali pa tri tisoč metrov visoko in fotografiraš vso dolino,« je povedal neki arheolog.

Uporabljajo jih tudi v komercialne namene, za dostavo paketov, pri televizijskih in filmskih snemanjih – na zimskih olimpijskih igrah v Sočiju so droni prenašali tekme v smučanju in snowboardingu – uporabljajo jih fotografi in ja, tudi novinarji. Tipkati trotki sicer ne znajo, so pa uporabni, domnevamo, za televizijske novinarje. Univerza v Lincolnu v Nebraski ima Drone Journalism Lab, v Missouriju imajo Drone Journalism Program. Od leta 2011 obstaja tudi Professional Society of Drone Journalists. Pri nas si najverjetneje ne bodo rekli trotovski novinarji? Samo ugibamo.

Največ dronov pa prodajo posameznikom, ki si zaželijo novo igračko. Lahko jih kupite v spletnih trgovinah, mini drona dobite že za manj kot sto evrov, lahko pa si privoščite tudi takega za nekaj tisoč evrov. Za okrog tristo evrov dobite že čisto spodobnega trota, ki ga lahko potem, recimo, opremite s stekleničko solzivca in pošljete nad stadion. Če ste take vrste trot.

Kaj še lahko zabavnega počnete z dronom? Lahko ga prepričate, da vam očisti žlebove, lahko ga sprehajate nad parkom in strašite sprehajalce, lahko kukate sosedom skozi okna, lahko nanj montirate kamero – nekatere modele lahko že kupite skupaj s fotografsko ali videokamero – in fotografirate iz zraka. Lahko se mu pustite fotografirati tudi sami – »Adijo, selfiji, prihajajo droniji!« se je razvnela neka reklamna agencija. Samo medklic, bodo to pri nas trotiji? Trotlji? Troteljčki? V ZDA je postalo že tako moderno, da se turisti fotografirajo z dronom, da se morajo pred goro Rushmore, ki ima vklesane obraze ameriških predsednikov, za fotografiranje ljudje s svojim dronom postaviti v vrsto, da se preštevilni droni v zraku ne bi pobili med seboj.

---

Več preberite v tiskani Jani (št. 21, izid: 26.5.2015).

---