Dr. M. iz Šmarjeških Toplic, ki ga je v enem od nadaljevanj svojega postnega dnevnika v Jani omenil Lojze Peterle, je deloval nekoliko skrivnostno. Pa ni v zvezi z njim nič skrivnostnega. Vsekakor pa je nekaj posebnega. Primarij Tomislav Majić, dr. med., spec. internist kardiolog, je pri nas namreč edini zdravnik, ki vodi program postenja.

S Hrvaške je prišel v Slovenijo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Delal je na Golniku, v Novem mestu in nazadnje v Šmarjeških Toplicah. Vmes je za nekaj časa skočil v Libijo zaradi pustolovščine in zaslužka, pa po znanje v Ameriko, deželo aerobike, fitnesa in velnesa. Zdaj že upokojeni, a še vedno zelo aktivni Tomislav Majić je s svojo vitalnostjo pravzaprav kar sam najboljši zgled zdravega sloga življenja. 

Ste specialist interne medicine, kardiolog, vendar se mi zdi, da niste tipičen predstavnik svojega ceha?
Res je, zdravniki se večinoma držijo uradne medicine, ki temelji na znanstvenih dokazih in uporabi sintetičnih zdravil, sam pa imam bolj holističen pogled na zdravje ljudi in skušam vpeljati vse, kar jim lahko pomaga. Post je le eden takih načinov, ki spodbuja zdrav življenjski slog.

Vi ste vegetarijanec, ali ne?
Sem, vendar jem jajca, mleko, ribe. Tudi nisem tako strog vegetarijanec, da mesa ne bi prav nikoli poskusil. Se zgodi ob kakšni priložnosti, vendar načeloma ne. Za to se nisem odločil zaradi zdravstvenih, ampak etičnih razlogov. Ubijati vse te lepe živali, zato da se lahko potem jaz prenajedam? Tega res ne morem sprejeti. Poleg tega je živinoreja tudi največji onesnaževalec okolja. Meso samo po sebi sicer ne bi bilo škodljivo, če ga ne bi morali pred uživanjem termično obdelati, poleg tega so živali zadnji člen v verigi in v njih so nakopičene tudi strupene snovi iz rastlin, s katerimi jih hranijo. Potem je tu seveda tudi stres, ki ga živali doživljajo. Njihovo notranje okolje je spremenjeno in zato škodljivo. Tako kot pri ljudeh, ko doživljamo stres. Zato zdrav življenjski slog ne vključuje le vegetarijanstva, ampak tudi to, da se znamo izogibati stresu in ga obvladati, da se dovolj gibamo, koristne pa so tudi različne tehnike sproščanja, na primer joga in podobno. Sam za sprostitev poskrbim z delom na vrtu, uživam v naravi in z naravo.
Kako se po vaših izkušnjah spreminja odnos do preventive oziroma do posta? Ste glede tega med svojimi kolegi še vedno nekakšen izdajalec?

V zadnjih desetih, dvajsetih letih se je glede tega veliko spremenilo. Spomnim se, da sem na kardioloških srečanjih vedno zagovarjal preventivo, ampak takrat so me gledali, kot da sem zdravilec in ne zdravnik. (smeh) V tem smislu sem bil začetnik nove oblike preventive, zato sem tudi vztrajal, da v Šmarjeških Toplicah ustanovimo center Wellness Vitarium. Center dobrega počutja je namreč pravzaprav prav to, preventiva proti kateri koli bolezni, ne le proti boleznim srca in ožilja.
Ampak zdi se mi, da ti programi ljudi zanimajo predvsem zato, ker bi radi shujšali. Imam prav?
Res je, ampak ko ljudem damo to, kar imajo radi, hkrati skrbimo tudi za preventivo. Atraktivno za ljudi torej, hkrati pa izpolnjujemo svoje poslanstvo. Vse, kar ponujamo denimo v programih hujšanja, je pravzaprav preventiva proti boleznim srca in ožilja. Tako kot program postenja. Izbral sem ga, ker je čedalje bolj priljubljen v laični javnosti, ne pa tudi med zdravniki. (smeh) Tudi programi pomlajevanja, lepotilni programi, programi proti celulitu so pravzaprav programi preventive.

Seveda če so strokovno utemeljeni ...
Vsekakor, to je bistveno. To morajo biti medicinsko utemeljeni programi, s katerimi človeku pokažemo, da je mogoče nekaj narediti za zdravje, vendar je treba zdrav življenjski slog nadaljevati tudi doma. Sestavni del programov je zato izobraževanje.
Dvomljivci oziroma nasprotniki posta opozarjajo, da je lahko ta pravzaprav nevaren. Se strinjate z njimi?
Da, nasprotniki posta to izkoriščajo, kar se dogaja tudi med zdravniki. Treba pa je vedeti, da post ni stradanje; nikomur ne sme škoditi, biti mora pravilno načrtovan in samo tak je lahko koristen. Zato je treba spoštovati pravila posta. To pomeni, da je treba pravilno začeti, postopoma, da je treba najprej opuščati hrano, ki ima največ strupov. Če opustite meso, še zdaleč niste naredili vsega. Strupi so vse snovi, ki jih naše telo ne more presnavljati in uporabiti za svoje delovanje, so pa potencialno škodljive, ker lahko spremenijo delovanje naših celic in s tem delovanje organov ter tako utegnejo povzročiti nekatere bolezni. Po navadi se številnim strokovnjakom sicer še vedno dvignejo lasje, ko slišijo besedo razstrupljanje, toda mi smo strupom zares povsod izpostavljeni. Če na primer uživate veliko mesa, se telo zakisa, za nevtralizacijo pa potrebuje veliko mineralov, in če jih ne dobiva dovolj, jih pobira iz kosti, kjer jih je pač največ.    

         Intervju  v celoti preberite v reviji Jana št. 19, izid  10. 5. 2010