Živa meja iz sibirskega bresta menda zraste do meter in 30 cm na leto in je tudi neverjetno poceni! Vendar pa strokovnjak iz Arboretuma Volčji potok Matjaž Mastnak pravi, da je taka živa meja, žal, potegavščina. Pa ne zato, ker ne bi tako hitro rastla, ampak ker bo živa meja lepa, dovolj gosta in ne pretegnjena le, če ji bomo z rednim striženjem dopustili, da bo zrasla največ 10 do 15 centimetrov na leto. Poleg osnovnih pravil priprave tal, sajenja in nege rastlin nam je opisal ne samo prednosti, temveč tudi slabosti različnih vrst živih mej. Na primer sibirskega bresta, belega gabra, zelene ali rdeče bukve, fotinije, navadne smreke, ligustra in drugih. 

Hitro rastoča živa meja – premalo gosta in neuporabna!

Marsikdo nasede obljubam trgovcev, da je prednost njihove žive meje izredno hitra rast. »To je žal potegavščina. A ne zato, ker ne bi v enem letu toliko zrasla. Če si želimo goste žive meje, lahko namreč dopustimo, da bo ob obrezovanju zrasla največ 10 do 15 centimetrov na leto. Če bo zrasla več, bo prosojnejša. Poleg tega jo bo zaradi hitre rasti in predolgih poganjkov pozimi sneg razklenil. Dobro je tudi vedeti, da če jo vzgajamo preširoko, bo zelen le njen rob, notranjost pa bo vedno suha. Če jo vzgajamo preozko, bo prosojna. Zato se je najbolje odpraviti naokoli in si ogledati, kako grmovnice oziroma drevnine uspevajo v živi meji v okolici,« je svetoval Matjaž Mastnak.

Pred izbiro in nakupom grmovnic oziroma drevnin, ki jih želimo posaditi v živo mejo, je dobro poznati nekaj osnovnih pravil. »Sadike je najbolje kupiti pri drevesničarju in ne iz skladišč, saj so po navadi take manj vitalne. Vsa rastlina, s koreninami vred, mora biti že na pogled zdrava, vitalna, sočna in neposušena. Če so rastline večje, jih po navadi prodajajo posajene v loncu. Tudi pri teh je treba pogledati, ali je rastlina zdrava in korenine dobro razvite. Ne kupujmo takih, pri katerih se zemlja vsuje ali so korenine zavite okoli lonca v obliki kače. Sadik ne smemo nikoli pustiti ležati na soncu, ampak jih moramo takoj posaditi,« je še povedal Matjaž Mastnak, univ. dipl. inženir gozdarstva, strokovnjak iz Arboretuma Volčji Potok in avtor nove knjige Sem z vrtnicami.

Tla dobro pripravimo

Če želimo, da bo živa meja lepo uspevala, sta zelo pomembni dobra priprava tal in skrbna nega rastlin. »Pri vseh živih mejah je pomembno, da so tla zmerno pognojena in rahla. Za dobro rast moramo rastline hraniti. Zadostuje gnojenje enkrat na leto spomladi. Pognojimo jih s kompostom, s peleti iz ekološke proizvodnje oziroma  drugimi naravnimi, ekološkimi gnojili. Prvo, drugo in tretje leto po sajenju je treba rastline v suši zalivati. Redno jih okopavamo, okoli njih zračimo zemljo in odstranjujmo plevel.«

Članek v celoti preberite v reviji Zarja št.16., 19.4.2016