Janin finančni kotiček
Svetuje: Matjaž Jereb, samostojni premoženjski svetovalec

 

Bom obogatela s staro hranilno knjižico?

Imam malce čudno vprašanje, vendar upam, da mi boste kljub temu odgovorili, saj je po svoje zanimivo. Pri pospravljanju dokumentov in raznih papirjev, ki se z leti nabirajo, sem našla svojo študentsko hranilno knjižico Kreditne banke Maribor iz leta 1977, na kateri je ostalo 8,5 din. Knjižica ni bila uničena, pa me zanima, ali bi jo morala banka še vedno imeti v evidenci. Pred tedni sem namreč brala članek (žal ga nisem spravila, ker takrat še nisem našla knjižice), da so nekje v Italiji vnuki našli hranilno knjižico svoje babice, na kateri je pred 50 leti pustila 10.000 lir, in so baje dobili kar zajeten znesek. Zanima me, ali je to mogoče tudi pri nas in koliko približno bi to bilo.

Spoštovana bralka, s člankom, ki je postal navdih za vaše vprašanje, nisem bil seznanjen, zato sem ga moral najprej najti in prebrati. Res je menda šlo za brata in sestro, ki sta našla bančno varčevalno knjižico iz leta 1907 z depozitom v višini takratnih 100 italijanskih lir in z dogovorjeno 3,5-odstotno obrestno mero. Po hitrem izračunu sta pozneje ugotovila, da naj bi današnji revalorizirani znesek, skupaj z obrestmi, znašal več kot 500.000 evrov, zato sta se obrnila na odvetnika in z njegovo pomočjo pri banki naslednici dosegla izplačilo visoke denarne vsote.
Gre verjeti tej zgodbi? Po mojem mnenju ne. Prvič zato, ker s povprečno letno obrestno mero 3,5-odstotni vloženi znesek prvič podvojimo šele v 20,5 leta in bi tako po 103 letih varčevanja privarčevali le dobrih 3458 denarnih enot. In drugič, pri tem ni upoštevana največja slabost varčevanja v papirnati valuti, inflacija. Pred sprejemom skupne evropske valute je imela Italija večkrat težave z inflacijo in nestabilnostjo svoje valute. In kot kaže, tudi z evrom nima prav veliko sreče, saj se je njegova kupna moč od uveljavitve zmanjšala že skoraj za 75 %! Dolgoročno papirnata denarna valuta torej izgublja kupno moč, še posebno v tako dolgem obdobju, kot so 103 leta. Povprečna statistična letna inflacija v Evropi v zadnjih 25 letih je bila okoli 4-odstotna, povprečna stoletna inflacija v Združenih državah Amerike pa znaša dobre 3 %. A na naše življenje vpliva realna inflacija, ki je navadno nekajkrat višja od statistične, kar kaže na to, da lahko z dolgoročnim varčevanjem na bančni knjižici pričakujete le realno izgubo! Pri dinarju pa je to videti še veliko veliko slabše, saj se mu je v obdobju hiperinflacije kupna moč prepolovila vsakega 1,4 dneva.
Čeprav smo v Sloveniji uvedli svojo valuto (vrednostne bone in pozneje tolar), je tudi nanjo vplivala inflacija. Od leta 1991 do vključno leta 2004 je bila po uradnih statističnih podatkih rast cen življenjskih potrebščin kar 986-odstotna. Če bi torej imeli bankovec ali kovanec iz tistega obdobja, bi morda še lahko računali na minimalno numizmatično vrednost. Hranilna knjižica pa je lahko le v opozorilo in opomin, da je denarna valuta le obljuba, ki dela dolg. In ta je čedalje večji in večji!  

 

Nasveti so informativni. Z njimi vas želimo napeljati do razmišljanja, odločiti pa se morate sami. Samo vi se lahko odločite, katera naložba je za vas najboljša, vsaka vaša odločitev pa bo vaš denar izpostavila nekemu tveganju. Prav tako vam svetujemo, da posredovane informacije pred vlaganjem denarja še enkrat preverite, saj se lahko v času od objave kaj spremeni.

Jana št. 29.6.2010