Shutterstock

Holesterol je eden glavnih krivcev za smrtonosna srčno-žilna obolenja, ki so najpogostejši vzrok za smrt v sodobnem svetu. Krotimo ga z zdravim življenjskim slogom in statini, ki pa jih nekateri ne prenašajo dobro in čutijo vrsto stranskih učinkov. Raziskave na področju holesterola so zato zelo intenzivne in številne. Vse pogosteje se osredotočajo na genetiko ter povezavo med holesterolom in črevesnim mikrobiomom, saj postaja čedalje bolj jasno, da ta igra izjemno vlogo pri presnovi maščob in uravnavanju ravni holesterola v telesu. Eno glavnih področij raziskav je pretvorba holesterola v koprostanol, ki se ne vsrkava v kri.

Koprostanol

Pri presnovi holesterola v črevesju sodelujejo trilijoni bakterij, gliv, virusov in drugih mikroorganizmov – naš mikrobiom, ki je pri vsakem človeku drugačen. Bakterije, denimo, lahko pretvorijo holesterol v različne metabolite, ki se različno vsrkavajo v kri ali izločijo iz telesa. Določene bakterije pretvorijo holesterol v koprostanol, ki se ne absorbira v telo in se izloči z blatom. To pa znatno zmanjša skupno količino holesterola v krvi. Te bakterije so za nas zato zelo koristne in bi jih morali gojiti ter negovati tako skrbno kot domače ljubljenčke. Lactobacillus in Bifidobacterium vsi poznamo in si jih mnogi tudi dodajajo z različnimi probiotičnimi izdelki ali dodatki. Manj pa vemo o nekaterih drugih, enako koristnih. Med njimi so Akkermansia muciniphila, ki prebiva v črevesni sluznici ter znižuje holesterol, izboljša črevesno pregrado in zmanjšuje vnetja, kar posredno vpliva na presnovo lipidov. Po svoji sposobnosti pretvarjanja holesterola v koprostanol so znane tudi Bacteroides fragilis, rod Eubacterium, Ruminococcus ter različni anaerobni koki. Mnoge od teh bolniki dobijo v obliki fekalne mikrobiotne transplantacije, pri kateri bolniku vbrizgajo blato zdravega človeka. Sliši se precej nagnusno, a je zelo učinkovito (nam najbližje to počno na Reki, o čemer smo v Jani tudi že pisali). Pospešeno zato raziskujejo tudi ciljane intervencije, s katerimi bi lahko vnesli prav tisto, kar manjka. V ta namen razvijajo genetske teste mikrobioma, ki bi omogočali posamezniku popolnoma prilagojeno terapijo. Nekatere od teh bakterij pa že lahko kupimo v obliki probiotičnih prehranskih dodatkov.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 23, 4. junij, 2024.

revija Jana