Profimedia

Nemška centralna banka (Bundesbank) se ponašala z drugo največjo zalogo zlata na svetu. Gre za kar 3352 ton zlata, od katerega ga je tretjina shranjenega v newyorški banki za zvezne rezerve (Federal Reserve Bank of New York). Nemčija si je večino svojega zlata nagrabila v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so doživeli razcvet na področju izvoza. Del zlata so med hladno vojno prenesli na drugo stran luže predvsem zaradi nevarnosti, da bi se ga ob morebitni invaziji polastila Rusija. Med letoma 2014 in 2017, ko sta bili hladna vojna in Sovjetska zveza že preteklost, so 300 ton zlata že vrnili v domovino. Takrat z namenom »krepitve zaupanja na domačih tleh.« S Trumpom in vojno v Ukrajini je zdaj geopolitična situacija znova drugačna.

Vse glasnejši pozivi

Če se je okoli varnosti nemškega zlata v ameriški banki v preteklosti le šušljalo, pri čemer so k vrnitvi zlata nazaj na nemška tla pozivali zgolj posamezniki v vrstah skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo (AfD), pa se je situacija zaradi potez administracije Donalda Trumpa precej spremenila. V zadnjih nekaj tednih zaradi Trumpove politike na področju trgovine in varnosti ter zlasti zaradi njegovih napadov na vodstvo ameriške centralne banke (Fed) vprašanje nemškega zlata izpostavljajo tudi drugi akterji.

Nemška zveza davkoplačevalcev je denimo ta teden tako ministrstvo za finance kot Bundesbank pozvala, naj nemško zlato, shranjeno v ZDA, vrnejo v domovino. Kot je za tiskovno agencijo Reuters poudaril podpredsednik zveze Michael Jaeger, si želi Trump nadzorovati ameriško centralno banko, kar bi pomenilo, da bi imel tudi nadzor nad nemškimi zlatimi rezervami. »To je naš denar, treba ga je vrniti domov,« je poudaril.

Da ZDA »niso več zanesljiv zaveznik, kot so bili v preteklosti,« je poudaril tudi evroposlanec iz vrst nemških krščanskih demokratov Markus Ferber. Po njegovih besedah je Trump »nepredvidljiv, zato nihče ne more izključiti možnost, da bo nekega dne prišel do ustvarjalne zamisli, kako ravnati s tujimi zlatimi rezervami.« Dejal je še, da mora Bundesbank svojo politiko na področju zlatih rezerv prilagoditi »novi geopolitični realnosti.«

V Bundesbank so se medtem za Reuters odzvali z besedami, da newyorška banka ostaja pomembna lokacija za hrambo njenega zlata. »Ne dvomimo, da je newyorška banka za zvezne rezerve zaupanja vredna in zanesljiva partnerica za hrambo našega zlata.«

Gre sicer za politično zelo občutljivo temo, saj bi kakršni koli signali, da Nemčija razmišlja o umiku svojega zlata iz ZDA, kazali na pomanjkanje zaupanja v neodvisnost ameriške centralne banke, kar pa bi se bržkone nemudoma odrazilo tudi na borznih trgih.