Humus je res vsestranski: odličen je kot namaz, na Bližnjem vzhodu je skorajda obvezen v naboru predjedi oziroma prigrizkov (meze) in spremljava falaflov, lahko pa ga vključimo v solate in testeninske jedi ali ga ponudimo kot prilogo mesnim, ribjim in zelenjavnim jedem (zlasti rad se druži z jajčevci).

Beseda humus prihaja iz arabskega izraza za čičerko, polno ime za humus, kakršnega poznamo na Zahodu, pa je hummus bi tahina, kar pomeni »čičerka s tahinijem«. Tak humus poleg čičerke vsebuje še limonov sok, česen, sol in sezamovo pasto tahini. Ta priljubljeni pire poznajo v vseh deželah Bližnjega vzhoda in ponekod na območju Sredozemlja, torej povsod, kjer je čičerka že od nekdaj razširjeno in priljubljeno vsakdanje živilo.

Seveda obstaja veliko teorij o izvoru jedi, a nobena ni podprta z dovolj dokazi, da bi si kdor koli lahko pripisal zasluge zanjo, vemo pa, da so čičerko v obliki pireja, podobnega humusu, v Egiptu in na Bližnjem vzhodu jedli že v zgodnjem srednjem veku in da prvi zapisani recepti za podobne jedi izvirajo iz 13. stoletja iz Kaira. Humus zlahka pripravimo doma, a kot velja za vse preproste jedi, je pomembno, da si priskrbimo kakovostne sestavine. Pripravo si še olajšamo, če uporabimo čičerko iz pločevinke, sicer pa danes lahko kupimo tudi kakovosten že pripravljen humus. Ker je humus zelo hranljiv – vsebuje veliko dobrih maščob, beljakovin, vlaknin, vitaminov (recimo skupine B) in mineralov – je priljubljena izbira vegetarijancev in veganov ter odlična popestritev jedilnika za vse.

Ne glede na to, ali ga boste pripravili sami ali pa kupili že narejenega, smo pripravili nekaj odličnih zamisli, kako ga vključiti v kosilo ali malico …

Humus z jagnjetino

Skledica s pečeno cvetačo in brokolijem ter prelivom iz tahinija in humusa

Humusov krožnik z začinjenim čipsom iz tortilj

Losos tarator

:::

Naslovna fotografije: Natalia Y. / Unsplash