Za nekoga je uteha maša, za drugega gledališče, zakaj razlike?
Slovenska gledališča so za obiskovalce zaprta že od konca oktobra. Ustvarjalci postajajo obupani, ker ne morejo uresničevati svojega poslanstva, ljubitelji gledališke igre so žalostni, ker ne morejo spremljati predstav v živo in zadostiti svojim potrebam po zaželeni kulturni dobrini. Pred dnevi se je kolegij direktorjev gledališč sestal s predstavniki ministrstva za kulturo in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), da bi pregledali možnosti in poiskali rešitve za ponovno odprtje gledališč za obiskovalce. O rezultatih pogovorov smo se pogovarjali z mag. Tino Kosi, upravnico Gledališče Celje.
Kdaj je mogoče pričakovati odprtje gledališč?
Strokovnjaki z NIJZ so ponovili, kar vemo že sami, da bomo lahko gledališča začela uprizarjati predstave za obiskovalce šele v zeleni fazi sproščanja, ki predvideva v povprečju manj kot tristo okužb dnevno v obdobju sedmih dni. Kot so ob tem poudarili, ne bo nobenih odstopanj od vladnega semaforja ukrepov. Težko se strinjam, da doslej ni bilo odstopanj, če se spomnimo, kaj se je decembra pred božičem dogajalo v trgovinah, odprtje teras lokalov v nekaterih regijah tudi ni v skladu z vladnim semaforjem. Vlada pač upravlja semafor na način, kot ji trenutno ustreza. V gledališčih si želimo, da bi se že zdaj pogovarjali o protokolih, kako si bo predstave mogoče ogledati po ponovnem odprtju, na NIJZ pa zatrjujejo, da večjih sprememb v primerjavi z jesenjo lani ni mogoče pričakovati. Skrbi me, če bi se NIJZ odločil, da bi morali v gledališčih še bolj povečati razdaljo med igralci in občinstvom. Če bi se na primer ta razdalja s šestih metrov, kot je veljalo nazadnje, spremenila na deset metrov, lahko gledališča zapremo male odre.
Kakšne predloge ste v gledališčih predstavili ministrstvu in NIJZ?
Naša želja je, da bi se pogovarjali tudi o pogojih uprizarjanja predstav na prostem, če ne bo prišlo do obsežnejšega padanja okužb. Predstave na prostem bi lahko igrali v prihajajočih toplejših dneh. Na primer predstave z manjšim številom ljudi, z večjim razmikom med sedeži ..., ampak se glede tega nismo mogli ničesar dogovoriti. Predlagali smo tudi, da bi gledališča odprli za šole, za posamezne razrede, na način kot zdaj obiskujejo pouk, po sistemu mehurčkov. Torej bi na primer en razred gledal predstavo v parterju, drugi pa na balkonu. Ampak tudi o tem sogovorniki niso želeli ničesar slišati.
Torej je sestanek minil brez vsakršnih rezultatov in napredka?
Brez napredka. Ministrstvo ni naklonjeno odpiranju gledališč, ker je število okuženih še vedno previsoko. Skrbi me, da vrat našega gledališča za obiskovalce ne bomo mogli odpreti niti junija niti septembra ... Kar me še pekli, je, da so že od decembra za obiskovalce dovoljeni cerkveni obredi, ki so zelo sorodni gledališki dejavnosti. Zakaj pod istimi pogoji, kot veljajo za cerkve, tudi mi ne moremo izvajati svoje dejavnosti? Razumem, da sta lahko nekomu vera in maša v teh razmerah v veliko uteho, ampak nekateri drugim pa nam je v veliko uteho kultura in za nas predstavlja duhovno hrano.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Preberite več v Novem tedniku
